| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vodenje servomotorja z uporabo programabilnega logičnega krmilnika in vmesnika človek-stroj : diplomsko delo
Nikola Vučićević, 2023, diplomsko delo

Opis: Ideja diplomske naloge je izdelati aplikacije za krmiljenje servo motorjev. Gibanje izvaja servo motor Omron R88M, ki ga krmili gonilnik Omron R88D. Gonilnik krmili Omron NJ501-1300 PLK. V sklopu tega se za vnos vseh vrednosti uporablja Weintekov HMI zaslon na dotik, na katerem so prikazane vse funkcije aplikacije. Stroj je sestavljen tudi iz drsnega okvirja, na katerem so servomotorji in 3D tiskane glave za boljše opazovanje gibanja. Diplomsko delo opisuje postopek pisanja PLK programa v razvojnem okolju Sysmac Studio in način krmiljenja servo pretvornikov za določen motor, da motor izvede zahtevano gibanje. V prispevku je podrobno opisan postopek priklopa in parametriranja servo pretvornika pri krmiljenju preko PLK-ja. Aplikacija je sestavljena iz več delov, s testiranjem smo ugotovili, da sistem in motorji izpolnjujejo zastavljene cilje. Opisan je tudi del večjega programa, v katerem so razloženi segmenti za krmiljenje servo pretvornika. V prispevku so opisani tudi funkcijski bloki za krmiljenje gibanja servomotorja.
Ključne besede: Programabilni logični krmilnik, servomotor, avtomatizacija procesov, vmesnik človek-stroj
Objavljeno v DKUM: 25.07.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

2.
Krmilni in nadzorni sistem pnevmatske stiskalnice : diplomsko delo
Matic Brunec, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se lotili izdelave krmilja in nadzornega sistema pnevmatske stiskalnice. S tem namenom smo izdelali krmilni program za Siemensova programabilna logična krmilnika z oznako S7-200 in S7-1200. Krmilnik S7-200 smo povezali s HMI-zaslonom, za katerega smo izdelali vizualizacijo, in nato preko zaslona krmilili pnevmatsko stiskalnico. Pri uporabi drugega krmilnika smo uporabili programsko okolje WinCC RT, kjer smo uporabljali računalniški zaslon za potrebe simulacije. Na koncu smo izdelali še vizualizacijo pnevmatske stiskalnice.
Ključne besede: HMI, programabilni logični krmilnik, WinCC
Objavljeno v DKUM: 03.07.2023; Ogledov: 685; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

3.
Izdelava in krmiljenje virtualnega industrijskega procesa v programskem okolju Factory I/O s Siemens S7-PLCSIM krmilnikom : magistrsko delo
Žiga Šetar, 2023, magistrsko delo

Opis: Uporaba virtualnih proizvodnih tehnologij, kot je programsko okolje Factory I/O, je v zadnjih letih postala vse bolj pomembna, saj si proizvajalci prizadevajo optimizirati svoje proizvodne procese, zmanjšati stroške in izboljšati učinkovitost. V tem magistrskem delu smo raziskovali uporabo programskega okolja Siemens S7-PLCSIM programskega okolja za simulacijo delovanja programabilnega logičnega krmilnika (PLK), v kombinaciji s programskim okoljem Factory I/O za načrtovanje, simulacijo in upravljanje virtualnega industrijskega procesa. Glavno raziskovalno vprašanje magistrske naloge je bilo razumeti, kako učinkovito nadzorovati virtualni industrijski proces z uporabo programskega okolja S7-PLCSIM in programskega okolja Factory I/O. Da bi odgovorili na to vprašanje, smo najprej oblikovali virtualni industrijski proces v programskem okolju Factory I/O, ki je vključeval različne vrste strojev, tekočih trakov in drugih elementov. Nato smo s programskim okoljem Siemens Step 7 napisali in prevedli program PLK ter virtualni PLK povezali z virtualnim proizvodnim procesom v programskem okolju Factory I/O. Ugotovitve magistrske naloge kažejo, da je mogoče učinkovito nadzorovati virtualni industrijski proces z uporabo programskega okolja S7-PLCSIM in programskega okolja Factory I/O ter doseči rezultate, ki so primerljivi z rezultati fizičnega procesa. Ta pristop ima potencial, da proizvajalcem zagotovi prilagodljiv in stroškovno učinkovit način za optimizacijo proizvodnih procesov in sprejemanje premišljenih odločitev o svojem delovanju.
Ključne besede: Virtualna proizvodnja, programabilni logični krmilnik (PLK), Siemens S7-PLCSIM, tovarniški I/O, industrijska avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 03.03.2023; Ogledov: 720; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

4.
Inkorporacija programabilnega logičnega krmilnika v dinamični proces regulacije pretoka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Maj Virant, 2021, diplomsko delo

Opis: Vodenje in nadzorovanje procesov je široko področje kemijskega inženirstva, ki se povezuje tudi s strojništvom in informatiko. V okviru diplomske naloge smo skušali regulacijo relativno preprostega dinamičnega procesa izboljšati s uporabo programabilnega logičnega krmilnika (PLK), ki bi operatorju omogočal bolj fleksibilen in transparenten pregled nad stanjem v procesu ter operacijami, ki jih bi krmilnik izvajal. Vključili smo tudi prednosti logičnega krmilnika, kot so grafični vmesnik na dotik, varnostna funkcija za preprečitev pregrevanja črpalke ter samodejna sprožitev alarmov pri nestabilnem obnašanju procesa. Pripravo na regulacijo smo uspešno nadgradili z vključitvijo funkcije samonastavitve »auto-tune«, ki samodejno nastavi regulacijske parametre. Program za PLK smo pripravili na način, da ga je enostavno vključiti tudi v že obstoječ sistem. Velika prednost takega načina dela je fleksibilnost in možnost razširitev, ne le znotraj enega sistema temveč tudi povečava na industrijski nivo z mnogimi reguliranimi spremenljivkami hkrati. PLK, uporabljen kot PID regulator, smo eksperimentalno primerjali s industrijskim PID krmilnikom, ki je bil tovarniško vključen v uporabljeno eksperimentalno napravo. Izkazalo se je, da je PID regulacija s uporabo PLKja enako učinkovita kot tovarniška, saj enako hitro doseže želeno vrednost pri stopničasti spremembi. Skupaj z dodatnimi funkcijami, ki jih ponuja PLK, smo sistem uspešno naredili učinkovitejši, varnejši ter enostavnejši za uporabo.
Ključne besede: povratno zančna regulacija, PID regulacija, programabilni logični krmilnik, regulacija pretoka
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 940; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

5.
Razvoj krmilne električne omare odsesovalnega sistema
Janko Hrovat, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen filtrirni sistem lesnopredelovalnega obrata, njegovi sestavni elementi in princip delovanja. Za konkretni obrat je bil načrtovan celotni sistem, diplomsko delo se osredotoča predvsem na načrtovanje in izdelavo programa za programirljiv logični krmilnik, ki vodi in nadzira celotni sistem. Izbran je bil krmilnik V130 podjetja Unitronics, pisanje programa pa opravljeno s pripadajočo programsko opremo VisiLogic. Sistem je bil postavljen, na koncu je bil opravljen test delovanja. Preverjeno in ugotovljeno je bilo pravilno delovanje elektromotorjev, varnostnih elementov in krmilnika.
Ključne besede: krmilna električna omara, programabilni logični krmilnik, lestvični diagram, filtrirni sistem
Objavljeno v DKUM: 19.03.2021; Ogledov: 942; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

6.
Avtomatski strojni gorilnik z nadzornim sistemom za distribucijo plina
Jan Tement, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali s problemom avtomatizacije strojnega gorilnika. V podjetju Zavar izdelujejo plinsko opremo, med drugim tudi strojne gorilnike za predgrevanje ali gretje raznih obdelovancev iz različnih materialov. Predgrevanje jekla se uporablja predvsem pred varjenjem zvarjencev. Do sedaj se je problem nadzora gorenja, prižiganja in ugašanja gorilnika reševal s pomočjo analognih sistemov (termo členov). Sistem je sicer enostaven za uporabo, vendar ga ne moremo nadgraditi na novejše aplikacije, kot je na primer povezava z robotom. Težavo smo rešili tako, da smo ga avtomatizirali s pomočjo PLK krmilnika, ob upoštevanju vseh standardov in varnostnih predpisov. Naš cilj je, da napravimo popolnoma avtomatiziran strojni gorilnik z avtomatskim prižigom, kontrolo temperature, časovnim delovanjem, samodejnim izklopom, z možnostjo povezave z robotom ter ročnega ali strojnega vžiga, ob upoštevanju vseh standardov in varnostnih predpisov.
Ključne besede: Avtomatski strojni gorilnik, programabilni logični krmilnik, programiranje, plinska tehnika, industrija.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1060; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

7.
Avtomatizacija pnevmatske stiskalnice za lepljenje dveh obdelovancev : diplomsko delo
Aleks Petrovič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen postopek nadgradnje in avtomatizacije pnevmatske stiskalnice za stiskanje dveh obdelovancev. Narejen je bil idejni načrt za nadgradnjo stiskalnice in njeno delovanje. Na stiskalnico so bile nameščene komponente, ki so zagotovili varno in pravilno delovanje stiskalnice. Zasnovana in izdelana je bila električna in pnevmatska povezava komponent. Sistemu je bil dodan industrijski krmilnik, z izdelanim programom in industrijski zaslon z uporabniškim vmesnikom.
Ključne besede: pnevmatska stiskalnica, avtomatizacija, programabilni logični krmilnik, Siemens
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1588; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

8.
Nadzor delovanja strojev v proizvodnji
David Lebeničnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu smo želeli izdelati servis, ki nadzoruje delovanje strojev v proizvodnji. V primeru nepravilnega delovanja strojev in izjemnih dogodkov uporabnike o tem obvestimo. SCADA servis nadzoruje delovanje programabilnih logičnih krmilnikov (PLC), ki so priključeni na sam stroj in beležijo delovanje stroja in stanje njegovih parametrov. Servis smo testirali v proizvodnji zahtevnih odkovkov in struženih delov, kjer se je izkazal za zelo učinkovito orodje, saj v realnem času ugotavlja delovanje strojev in pokaže kateri stroji so bolj učinkoviti kot drugi. Servis smo povezali z dvema tipoma PLC-ja, in sicer s Siemensovim PLC in PLC-ji, ki smo jih izdelali sami.
Ključne besede: SCADA sistem, programabilni logični krmilnik, nadzor strojev
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1553; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Korekcijski faktorji koeficientov digitalnih struktur pri spremembi frekvence vzorčenja
Aleksandar Dodić, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji so razviti trije postopki korekcije koeficientov rekurzivnega digitalnega filtra druge stopnje pri neželeni spremembi frekvence vzorčenja. Filter druge stopnje je izbran, ker je to osnovna struktura filtrov višje stopnje, ki se dobi s kaskadno vezavo struktur druge stopnje. Za analizo smo izbrali eliptični filter druge stopnje z mejno frekvenco 3 Hz pri frekvenci vzorčenja 50 Hz. Analizirali smo obnašanje filtra pri spremembi frekvence vzorčenja za 15, 25, 100 in 150 Hz. Za te frekvence smo analizirali spremembo lege polov, ničel in posameznih koeficientov prenosne funkcije. Analizirali smo spremembe vrednosti polov in ničel v odvisnosti od frekvence vzorčenja in spremembe vrednosti koeficientov števca in imenovalca prenosne funkcije. Za te spremembe smo tvorili ustrezne krivulje, ki so nam bile osnova za interpolacijo vrednosti koeficientov prenosne funkcije za poljubno frekvenco vzorčenja. Za omejeno število znanih frekvenc vzorčenja smo vrednosti koeficientov shranili v podatkovni blok vrednosti koeficientov. Iz tega bloka pri pogojih, določenih z razvitim algoritmom v okviru doktorske disertacije, vrednosti koeficientov prenesemo v digitalni filter.
Ključne besede: digitalna obdelava signalov, programabilni logični krmilnik – PLC, digitalni filtri, rekurzivni filtri, frekvenca vzorčenja
Objavljeno v DKUM: 19.01.2017; Ogledov: 2271; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

10.
Montažna naprava za termostate IHX/QT/TPC
Bogdan Urbancl, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu bom podrobneje opisal montažno napravo za sestavo termostatov in se posvetil njenim sestavnim delom ter osvetlil njene prednosti in slabosti. Montažna naprava je namreč nadgradnja obstoječega procesa sestave, ki je do sedaj potekal večinoma ročno. Predstavil bom študij trenutnega sistema, opisal vgradne strojne in elektronske dele, posvetil pa se bom tudi programabilnemu logičnemu krmilniku Siemens S7 – 300, HMI panelu TP700 Comfort ter podrobnejšemu opisu in posluževanju naprave. Prav tako bom v svojem diplomskem delu predstavil tudi tehniško dokumentacijo.
Ključne besede: avtomatizacija, vijačna enota, programabilni logični krmilnik, senzorji, pogonska tehnika
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1781; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (5,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici