| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 2014 - 2020 V SLOVENIJI
Barbara Vihar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se v celoti navezuje na razvoj podeželja v Sloveniji. Na začetku diplomske naloge smo opisali razmere v slovenskem kmetijstvu, in sicer starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev, proračunske izdatke, izobrazbeno strukturo, velikost in število kmetij, in te podatke primerjali s povprečjem Evropske unije. V osrednjem delu smo najprej opisali Program razvoja podeželja 2007–2013 in izkušnje z njim, nato smo podrobneje opisali trenutno aktualen Program razvoja podeželja 2014–2020. V zadnjem delu smo s finančnega vidika in vidika ukrepov primerjali sedanji in pretekli program razvoja podeželja. Razvoj podeželja je zelo pomemben, saj se bo v prihodnosti le tako lahko ohranilo življenje na podeželju. V preteklosti je velik delež prebivalstva zapuščal podeželje in se načrtno selil v mesta, saj so tam ljudje našli zaposlitev in si ustvarili boljše življenje. Zaradi zavedanja tega problema danes Evropska unija namenja precejšen delež razpoložljivih sredstev razvoju podeželja. Slovenija je tako kot v preteklem obdobju pripravila en program za celotno Slovenijo. Program predstavlja osnovo za črpanje evropskih sredstev. Namen programa je ustvarjati nova delovna mesta, povečati ekološko proizvodnjo, povečati pomen domačih proizvodov, izboljšati starostno in izobrazbeno strukturo kmetovalcev, poleg tega pa skrbeti za dobro počutje živali ter varovati in ohranjati okolje, kjer živimo.
Ključne besede: Program razvoja podeželja 2007–2013, Program razvoja podeželja 2014–2020, ekološko kmetovanje, inovativne kmetijske prakse, ohranjanje okolja.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2016; Ogledov: 1096; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
PRISTOP LEADER V PROGRAMU RAZVOJA PODEŽELJA 2007-2013
Alijana Pintar, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju sem na kratko predstavila SKP, v okviru katere deluje tudi EKSRP. Iz tega sklada se v programskem obdobju 2007-2013 financira razvoj podeželja, ki temelji na štirih oseh. Ena izmed teh osi je os Leader, ki je bila sprva pobuda Skupnosti in ne pristop. Od SKP in razvoja podeželja na ravni EU se diplomski seminar usmerja v dosedanji razvoj podeželja v Sloveniji. Izkušnje, ki jih Slovenci imamo predvsem z izvajanjem projektov CRPOV in RPP, so nam bile v veliko pomoč pri uvajanju pristop Leader. Njegove glavne značilnosti, kjer sta ključnega pomena pristop od spodaj navzgor in oblikovanje javno-zasebnih partnerstev, in izkušnje v drugih državah članicah EU so predstavljene v nadaljevanju. Osrednji del diplomskega seminarja je namenjen izvajanju pristopa Leader v Sloveniji, kjer sem opisala prehod na Leader in tri ukrepe, ki jih naša država izvaja na ravni 4. osi. Posebno pozornost sem namenila LAS ter spremljanju in vrednotenju 4. osi PRP v Sloveniji. Ugotovila sem, da je vrednotenje težavno in da bo za natančno oceno potrebno počakati do leta 2015, ko naj bi bili zaključeni vsi izvedbeni projekti.
Ključne besede: Skupna kmetijska politika, Program razvoja podeželja RS 2007-2013, pristop Leader, lokalna akcijska skupina, pristop od spodaj navzgor.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2011; Ogledov: 1859; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

3.
ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI PREVZEMA KMETIJE
Sonja Mehlin, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi analiziramo ekonomsko upravičenost prevzema kmetije glede na možnost črpanja finančnih sredstev, katera so na voljo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije, ki z ukrepom številka 112 — Pomoč mladim prevzemnikom kmetij nudi enkratno finančno pomoč za prvi lastniški prevzem kmetije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja javni razpis za omenjeni ukrep ter razpisno dokumentacijo, kjer so podana merila, ovrednotena s točkami, doseženo število točk pa je osnova za izračun višine finančnih sredstev. V nalogi smo raziskali, katere spremembe bi bilo za obravnavano kmetijo, glede na dana merila, smiselno vpeljati, preden bi kandidirala za finančna sredstva, da bi dosegla čim več točk in s tem več denarne pomoči. Dosegli smo cilj in odgovorili, na kakšen način je ekonomsko najbolj upravičeno izpeljati prevzem kmetije s kmetijsko dejavnostjo in hkrati črpati finančna sredstva kot podporo k prevzemu. V prvem delu naloga v teoretičnih izhodiščih predstavi splošne pojme, glavne institucije, programe in sisteme zbiranja podatkov, s katerimi je kmetija v svoji organiziranosti povezana in jih mora poznati mladi prevzemnik kmetije, ko se odloča o prevzemu kmetije. Ugotavljamo, da se je za mladega prevzemnika iz obravnavanega primera ob prvem prevzemu kmetije smiselno odločiti za črpanje finančnih sredstev z vpeljavo manjše spremembe, to je pridobitev višje izobrazbe. V večjem delu smo ovrgli postavljene hipoteze, ki smo jih izpeljali iz danih meril iz javnega razpisa. Prekinitev redne zaposlitve se v zameno za zavarovanje iz kmetijske dejavnosti ni izkazala kot smiselna, prav tako ne vpeljava integrirane ali ekološke pridelave na kmetiji. Enako nismo potrdili smiselnosti pridobitve znaka kakovosti za pridelano meso ali registracije dopolnilne dejavnosti, zgolj z namenom pridobitve večjega števila točk in več denarne pomoči. Dosežen je namen, da je na pričujoči način smiselno razmisliti ob izzivu prevzema kmetije, da bi le — ta lažje in smotrno realizirala svojo podjetnost in ustvarjalnost v poslovno — kmetijski praksi.
Ključne besede: kmetija, mladi prevzemnik kmetije, Program razvoja podeželja 2007 – 2010, Ukrep 112 – Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, študija primera
Objavljeno v DKUM: 19.04.2011; Ogledov: 4114; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici