1. Vloga Grossmannovega festivala pri razvoju turizma v Prlekiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaMatija Režonja, 2021, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu obravnavamo vlogo Grossmannovega festivala pri razvoju turizma v Prlekiji. Predstavljamo kulturni turizem kot eno izmed najpomembnejših panog na področju turizma. V to panogo sta vključena tudi prireditveni in festivalski turizem. Želeli smo raziskati vpliv na destinacijo, ki ga imajo razne prireditve. Z uporabo metod analize, deskripcije in delno strukturiranega intervjuja smo ugotovili, da so prireditve zelo pomemben del turizma ter da imajo velik vpliv na destinacijo, na kateri se odvijajo. Ugotovili smo, da je vloga Grossmannovega festivala pri razvoju turizma v Prlekiji velika in pomembna. Preko intervjujev z organizatorji festivala in podžupanom občine Ljutomer smo ugotovili, da je Grossmannov festival ena najpomembnejših in najbolj obiskanih atrakcij mesta Ljutomer. Ugotovili smo tudi, da ima izpad prireditev zaradi covida-19 zelo negativen vpliv na destinacijo.
Ključne besede: kultura, turizem, Grossmann, Prlekija, prireditve
Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 1246; Prenosov: 124
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
2. Šestdeseta leta 19. stoletja in narodno gibanje v Prlekiji : magistrsko deloPetra Zemljič, 2019, magistrsko delo Opis: Uvodna poglavja magistrske naloge so posvečena stanju raziskav in taborskemu gibanju na Slovenskem med leti 1868 in 1871. V teh poglavjih so podane informacije o evropskih vzorih in organizaciji ter kronološki pregled in skupne značilnosti slovenskih taborov, ki nam kot zgodovinski okvir omogočajo boljše razumevanje glavnine magistrske naloge, to je narodnega gibanja v Prlekiji v 60. letih 19. stoletja. Ta poglavja izpostavljajo dogodke, ki so predstavljali ključne prelomnice narodnega gibanja na prleških tleh ter jih postavljajo v širši politični kontekst.
Ohranjena korespondenca najvidnejših predstavnikov takratnega slovenskega intelektualnega življenja predstavlja osnovo za spoznavanje okoliščin, ki so pripeljale do taborov na Slovenskem. Za tematiko taborskega gibanja in taborov na območju Prlekije je bistvenega pomena ohranjeno (in skrbno popisano) arhivsko gradivo iz zapuščine Henrika Etbina Coste, ki ga hrani rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, del pa tudi Arhiv Republike Slovenije. Prav to gradivo predstavlja temelj za nadaljnje raziskovanje takratnega političnega in kulturnega dogajanja.
Glavni viri, ki so bili uporabljeni pri pisanju magistrske naloge, so ohranjeno arhivsko gradivo o Valentinu Zarniku v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani, Franu Levstiku in Josipu Vošnjaku v Arhivu Republike Slovenije ter Etbinom Henrikom Costo, kjer se del njegovega arhivskega gradiva prav tako nahaja v Arhivu Republike Slovenije, del pa v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Poleg ohranjene korespondence so pri raziskovanju pomagala pričevanja Josipa Vošnjaka v obliki njegovih zapisanih Spominov in številne strokovne publikacije.
Ključne besede: slovensko taborsko gibanje, tabori, prvi slovenski tabor, Prlekija, prleški narodnjaki.
Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 614; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. Symbolik der Kultur und Region am Beispiel von Sprachkarten der Schüler/Schülerinnen des Gymnasiums Franca Miklošiča LjutomerAna Kreft, 2020, diplomsko delo Opis: Im Rahmen der Diplomarbeit mit dem Titel Symbolik der Kultur und Region am Beispiel von Sprachkarten der Schüler/Schülerinnen des Gymnasiums Franca Miklošiča Ljutomer steht im Mittelpunkt die Symbolik in den Sprachkarten der Schüler und Schülerinnen des Gymnasiums Ljutomer. Einige Sprachkarten enthalten Symbole, durch welche sich die Region Prlekija identifiziert. Der Grund dafür ist die Vernetzung der Sprache mit Symbolen. Symbole sind eines der Merkmale, dass die Sprache ausmacht. Folglich kann man auch ohne Sprache in einer bestimmten Kultur nicht auskommen. Mit der Sprache reproduziert und entwickelt man die Kultur. Die Kultur der Region Prlekija hat wie alle Kulturen seine Besonderheiten. Diese werden folglich durch Symbole oder Schlüsselwörter zum Ausdruck gebracht. Im theoretischen Teil wird die Region mit der Geschichte näher beschrieben, wie sich einer Kultur eigentlich durch die Sprache identifizieren kann, einige Informationen über Pomurje, slowenische Dialekte und die Sprachkarten.
Die Sprachkarten entstanden in Rahmen des Projekts Die Sprache zählt. Insgesamt wurden 170 Sprachkarten analysiert, die nach Hofer (2004) in kognitive und geographische geteilt wurden. Im Weiteren wurden die gebrauchten Symbole als kulturspezifisch oder kulturbedeutend eingeteilt. Wie erwartet war die Mehrheit der Karten geographisch, auf den meisten war Pomurje abgebildet. Anhand der geographischen Einteilung war zu sehen, dass viele Schüler aus der Region Prekmurje stammen. Die wenigen Symbole, die präsent waren, beschreiben die Merkmale von Prlekija oder Prekmurje. Für Prlekija waren die typischen Symbole das Mineralwasser Radenska oder der Wein Janževec. Für Prekmurje der Turm Vinarium in Lendava und für Slowenien der Berg Triglav. Das sind also die Symbole, durch welche sich die Schüler und Schülerinnen identifizieren. Der Einteilung nach waren die Symbole kulturspezifisch, also etwas, dass nur für die bestimmte Kultur typisch ist.
Ključne besede: Sprachkarten, Symbole der Kultur, Prlekija, Identifizierung
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 810; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,97 MB) |
4. Zgodovina juda v PrlekijiPatrik Vojsk, 2018, diplomsko delo Opis: Judo se je v Prlekiji prvič pojavil prav kot sekcija Telesno vzgojnega društva Partizan Ljutomer ter se kot ena izmed najbolj uspešnih sekcij razvijal z vzponi in s padci vse do danes. V diplomskem delu smo osvetlili ključne dogodke in akterje ter rezultate skozi zgodovino. Opredelili smo se na raziskovanje klubov ter društev, strokovnega kadra v klubih in društvih, o dosegih nazivov »mojster juda«, o dobitnikih medalj iz državnih prvenstev Slovenije in bivše Jugoslavije, uradnih turnirjev pod okriljem evropske in mednarodne judo federacije ter o uvrstitvah v slovenskem ekipnem ligaškem sistemu.
Primerjali smo dosežene medalje po desetletjih, število nosilcev medalj med moškimi in ženskami ter število medalj doseženih na državni in mednarodni ravni. Vse podatke smo predstavili tudi s pomočjo grafov, tako za vsako desetletje posebej kot v primerjavi med desetletji.
Podatke za diplomsko delo smo črpali iz klubskega arhiva, arhiva judo zveze Slovenije, ustnih virov, publikacij, knjig, gradiv izdanih s strani judo zveze Slovenije in internetnih virov.
V diplomski nalogi smo obdelali podatke od leta 1962, saj se je judo takrat prvič pojavil v osrčju Prlekije pa vse do leta 2016.
Ključne besede: judo rezultati, zgodovina juda, judo Prlekija
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 1142; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,01 MB) |
5. Analiza kulinarične dediščine in njena vključenost v turistično ponudbo PrlekijeMaja Bot, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, prvi vključuje teoretični in drugi raziskovalni del. V prvem delu smo opisali pomen kulinarične dediščine, blagovne znamke in predstavili območje Prlekije. Nadaljevali smo s konkretno predstavitvijo jedi, značilnih za naše raziskovalno območje in kasneje kritično predstavili prednosti in pomanjkljivosti destinacije s pomočjo SWOT analize. Raziskovalni sklop zajema trenutno ponudbo kulinarične dediščine in raziskavo s turističnimi deležniki, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjujev. Ugotavljali smo povezanost jedi s teoretičnim delom, hkrati pa nas je zanimalo mnenje turističnih deležnikov o skupni blagovni znamki. Zbrane rezultate smo predstavili z metodo kodiranja, kjer smo ključne stavke oziroma besede tvorili v nadpomenke in jih razvrstili glede na tematiko odgovorov. Vsako tematiko smo predstavili in navedli naše ugotovitve. Pri tem smo podali seznam jedi, ki bi jih želeli vključiti v skupno blagovno znamko. Na koncu diplomskega dela smo podali še naše predloge o izboljšanju prepoznavnosti kulinarične dediščine Prlekije in predstavili osnutek skupne blagovne znamke.
Ključne besede: kulinarična dediščina, dediščina prehranjevanja, turistična ponudba, blagovna znamka, Prlekija
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1757; Prenosov: 374
Celotno besedilo (1,77 MB) |
6. Trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goricTomi Špindler, 2017, magistrsko delo Opis: Prlekija je kulturno, jezikovno in zgodovinsko zaokroženo homogeno območje, razdeljeno med statistični regiji Pomurje in Podravje. Znotraj mej Prlekije se nahaja Ljutomersko-Ormoški vinorodni okoliš, ki smo ga obravnavali v sklopu magistrske naloge. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali pojem turistične destinacije, opredelili načela trajnostnega turizma, opisali vinski turizem, navedli primer delovanja destinacije Steirisches Vulkanland ter predstavili obravnavano območje Ljutomersko-Ormoških goric. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali stališča vinogradnikov in vinarjev do vodoravnega povezovanja in sodelovanja na področju znanja, promocije in dogodkov na območju Ljutomersko-Ormoških goric ter stališča vinogradnikov in vinarjev do vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric. Ugotovili smo, da imajo vinogradniki in vinarji na obravnavanem območju pozitivno mnenje o medsebojnem povezovanju in vinskem turizmu. Na podlagi pregledane literature in opravljene raziskave smo določili 3 prioritete, ki lahko služijo kot predlog za učinkovit trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric.
Ključne besede: Turistična destinacija Prlekija, Ljutomersko-Ormoške gorice, vinski turizem, trajnostni in odgovorni razvoj
Objavljeno v DKUM: 29.08.2017; Ogledov: 2545; Prenosov: 645
Celotno besedilo (1,62 MB) |
7. IZZIVI RAZVOJA TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA TURISTIČNIH KMETIJAH V PRLEKIJIJožica Vohar, 2016, diplomsko delo Opis: Turistične kmetije so eden izmed pomembnih razvojnih kreatorjev turizma v Prlekiji. V diplomski nalogi smo najprej pojasnili pojme trajnostni razvoj ter na kratko obdelali njegove komponente, ki so pomembne in potrebne za uspešen razvoj turistične destinacije. V nadaljevanju smo na kratko obravnavali prostor podeželja, še posebej iz vidika turizma na podeželju ter razčlenili kakšna je povezava med trajnostnim razvojem in turizmom na podeželju. Predmet naše obravnave je bila destinacija Prlekija, znotraj katere je bila opravljena podrobna analiza turističnih kmetij in vinotočev. Poudarek naše raziskave je bil sicer na turističnih kmetijah, v analizo pa smo vključili tudi tri vinotoče, saj so oboji pomemben deležnik pri razvoju turizma na podeželju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov, ki smo jih opravili na enaindvajsetih turističnih kmetijah in na treh vinotočih. Rezultate anketnih vprašalnikov smo ustrezno analizirali in jih tudi grafično prikazali. V zaključku naloge smo podali ustrezne predloge za izboljšanje trenutnega stanja na turističnih kmetijah in vinotočih v Prlekiji.
Ključne besede: trajnostni razvoj, podeželje, turizem na podeželju, turistična destinacija Prlekija, turistične kmetije
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 2144; Prenosov: 302
Celotno besedilo (2,42 MB) |
8. Priredbe prleških ljudskih pesmi za Orffova glasbila in vidiki skupnega muziciranjaAleš Lubi, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so na kratko opisane značilnosti slovenske ljudske glasbe. Predstavljene so značilnosti Prlekije in narečne, melodične, ritmične ter tekstovne značilnosti prleške ljudske pesmi. Navedeni so tudi zbiralci in ohranjevalci ljudske glasbe v Prlekiji. V nadaljevanju so opisana Orffova glasbila in temeljni vidiki skupnega muziciranja. V zadnjem poglavju, ki predstavlja uvod v praktični del diplome, so analizirani štirje prleški ljudski napevi: Dere sen jaz mali bija, Naš mujcek je ša v Rogatec po sol, Mi pa mamo štir kote in Jaz bi lušten bija, če bi meo štrument. Za te napeve so napisane tudi priredbe in njihove analize. Praktični del zajema koncertni nastop.
Ključne besede: ljudska glasba, prleške ljudske pesmi, skupno muziciranje, Orffova glasbila, otroške pesmi, Prlekija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 2327; Prenosov: 376
Celotno besedilo (5,05 MB) |
9. ANALIZA POTENCIALOV PONUDBE EKOLOŠKIH ŽIVIL NA JZ DELU PRLEKIJEMihaela Žibrek, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Na območju JZ Prlekije smo anketno analizirali ponudbo ekološke pridelave, trženje in zadovoljstvo kmetovalcev z ekološkim kmetijstvom ter njihovo zadovoljstvo z delom strokovnih in vladnih služb. Iz analize je razvidno, da se je največ kmetovalcev vključilo v ekološko kmetovanje v 2010 (17 %). Pri pridobivanju statusa ekološke kmetije je največjo težavo predstavljalo pomanjkljivo vodenje zapisov (27 %) in neustrezno kolobarjenje (17 %). Prevladujejo kmetije z velikostjo manj kot 10 ha (68 %), ležeče med od 200 in 250 m nad morjem (60 %). Največ gospodarjev je starejših od 50 let (60 %), kmetije pa imajo od 1 do 3 člane (43 %). Kmetje pričakujejo največjo podporo pristojnih državnih služb pri prenosu znanja z izdajanjem tiskanih ali elektronskih informacij (60 %) ter propagandi ekološkega kmetijstva (57 %). Anketirani so večinoma (53 %) zadovoljni z odkupnimi cenami. Niso pa zadovoljni s sodelovanjem strokovnih služb (67 %). Več kot polovica (57 %) jih ne more širiti obsega pridelave.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / trženjska analiza / ponudba živil / Prlekija
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 911; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,18 MB) |
10. Vključevanje naravne in kulturne dediščine v produkte trajnostnega turizma na območju PrlekijeTomi Špindler, 2015, diplomsko delo Opis: Turizem predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost na območju Prlekije. V sklopu diplomske naloge so opredeljena načela trajnostnega turizma, ki so temelj za ustvarjanje na naravi temelječih turističnih produktov. Prlekija je v diplomski nalogi opredeljena kot območje enajstih občin. Predstavljena je turistična dejavnost na tem območju, kjer lahko najdemo bogato naravno in kulturno dediščino v bližini že uveljavljenih turističnih destinacij. V diplomski nalogi je v obliki seznama predstavljena nepremična kulturna dediščina, ki zajema stavbno dediščino, memorialno dediščino, vrtnoarhitekturno dediščino, naselbinsko dediščino in kulturno krajino. Posebej pa so predstavljeni muzeji, ki v veliki meri hranijo in predstavljajo premično in živo kulturno dediščino Prlekije. Seznam naravne dediščine zajema naravne vrednote, območja Natura 2000 in zavarovana območja Prlekije. Predstavljen je tudi kritični pogled na turizem v Prlekiji v obliki SWOT analize. S pomočjo seznama naravne in kulturne dediščine so izdelani novi turistični produkti, ki povezujejo bogato dediščino Prlekije.
Ključne besede: turizem, Prlekija, naravna dediščina, kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 17.09.2015; Ogledov: 3999; Prenosov: 759
Celotno besedilo (1,98 MB) |
