| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POSTAVITEV ORACLE PODATKOVNE ZBIRKE V PRIPRAVLJENOSTI
Goran Golubović, 2010, diplomsko delo

Opis: S povečevanjem življenjskega tempa se povečuje tudi pritisk na gospodarske družbe da storitve zagotavljajo praktično brez prekinitev 24 ur na dan, vseh 365 dni v letu. Bančne storitve v tem primeru niso izjema, s prisotnostjo na globalnem trgu je običajno poslovanje podaljšano na praktično vseh 24 ur. Izpad informacijskega sistema bi lahko imel znaten vpliv na samo poslovanje banke. Zato je dosegljivost informacijskega sistema izjemnega pomena. Da pa bi bila gospodarska škoda v primeru izpada minimalna, je potrebna uvedba najsodobnejših tehnologij, ki preprečujejo, da bi do izpada prišlo. Če pa se le-ta zgodi je potrebno poskrbeti, da je čas nedosegljivosti sistema kar se da kratek. Podatkovne zbirke v pripravljenosti so tako ključen element za hitro vzpostavitev delovanja sistema v primeru, da pride do kritične okvare sistema primarnih zbirk. Namen diplomskega dela je prenova informacijskega sistema v segmentu neprekinjenega poslovanja ki se na naša na podatkovne zbirke v pripravljenosti. Cilj diplomskega dela je prenovljen, bolj varen in izboljšan informacijski sistem, ki bo prilagojen nepričakovanim katastrofalnim dogodkom.
Ključne besede: Podatkovna zbirka, Neprekinjeno poslovanje, Pripravljenost
Objavljeno: 14.04.2011; Ogledov: 1367; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
4.
5.
VPLIV OTROKOVE KRONOLOŠKE STAROSTI OB VSTOPU V ŠOLO NA NJEGOV KOGNITIVNI, SOCIALNI IN MOTORIČNI RAZVOJ V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Alenka Brodnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Prehod v osnovno šolo je za otroka pomembno obdobje, ki otroka sooči s številnimi izzivi na področju kognitivnega, socialnega in motoričnega razvoja. V slovenskem prostoru so prvošolci ob vstopu v šolo stari med 5 let in 8 mesecev ter 6 let in 8 mesecev. Raziskave kažejo, da obstajajo na začetku šolanja med starejšimi in mlajšimi otroci v razredu na področju šolskih veščin razlike oz. da so mlajši in starejši prvošolci ob vstopu v šolo različno pripravljeni na šolsko delo. V magistrski nalogi smo na vzorcu 82-tih prvošolcev iz občine Celje in občine Štore raziskovali razlike na področju šolskih veščin; med otroci, ki so v prvi razred vstopili s petimi leti in njihovimi vrstniki, ki so v prvi razred vstopili s šestimi leti in so vsaj šest mesecev starejši od mlajših prvošolcev. Pri tem smo izhajali iz predpostavke, da je maturacija, ki jo posredno merimo preko kronološke starosti otrok, pomemben dejavnik, ki vpliva na stanje kognitivnega, socialnega in motoričnega razvoja otroka v prvem razredu osnovne šole in s tem povezano pripravljenostjo otroka na šolo. Pokazali smo, da otrokova kronološka starost ob vstopu v šolo statistično pomembno vpliva na njegov kognitivni, socialni in motorični razvoj v prvem razredu osnovne šole. Analizirali smo tudi vpliv spola na pripravljenost otrok na pričetek šolanja, in prišli do spoznanja, da deklice v prvem razredu osnovne šole v povprečju izkazujejo višjo stopnjo kognitivnega, motoričnega in socialnega razvoja kot dečki. Preučevali smo tudi interakcijo v spolu in starosti na vseh dimenzijah pripravljenosti na šolo, in prišli so sklepne ugotovitve, da ima spol v primerjavi s kronološko starostjo, veliko manjšo napovedno vrednost otrokovega funkcioniranja v prvem razredu osnovne šole.
Ključne besede: pripravljenost na šolo, otrokov razvoj ob vstopu v šolo, kognitivni razvoj, socialni razvoj, motorični razvoj
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1499; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (479,16 KB)

6.
Logistika organov varnosti pri napadu v Oslu in na Utoyi 22. julija 2011-študija primera
Maša Kumperger, 2013, diplomsko delo

Opis: Terorizem je velik problem sodobne civilizacije. Dne, 22. julija 2011, je Norveška doživela 2 teroristična napada. Prvi, bombni napad se je zgodil v Oslu pred vladno stavbo. Drugi napad pa je bil v mladinskem kampu na otoku Utoya v bližini Osla. V obeh napadih je umrlo 77 ljudi. Zaradi napadov je bil aretiran Anders Behring Breivik. V nadaljevanju bomo raziskali mnenja petih posameznikov o pripravljenosti slovenskih organov varnosti na takšen napad, saj lahko do takšnega napada pride kjerkoli na svetu.. Kot metodo raziskovanja smo izbrali intervju, ker se je zdel najprimernejši za raziskavo pri tako majhnem vzorcu. Intervju bo izpeljan s po enim civilistom, policistom, politikom, strokovnjakom za terorizem in vojakom. Ali lahko rečemo, da smo varni v Sloveniji, da so naši organi varnosti vedno dobro pripravljeni? Ali je sploh kdo kdaj popolnoma pripravljen na reakcijo v terorističnem napadu? Ali je človek sposoben trezno reagirati v času panike?
Ključne besede: terorizem, Anders Behring Breivik, pripravljenost, organi varnosti, intervju
Objavljeno: 14.08.2013; Ogledov: 950; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (345,78 KB)

7.
Zasnova kriterijev uspešnosti varnostnika Centra za varovanje in zaščito : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Jože Trlep, 2013, diplomsko delo

Opis: Specifika dela Centra za varovanje in zaščito narekuje njenim delavcem absolutno fizično, zdravstveno in mentalno pripravljenost, ki jo morajo vzdrževati skozi vsakodnevne treninge tako v službi kot tudi v prostem času doma. Diplomsko delo na začetku opredeljuje potrebno zdravstveno in mentalno stanje varnostnikov ter predstavi pomen telesne konstitucije (telesni tip) pri opravljanju profesionalnega dela. V nadaljevanju je predstavljen pomen razlik med spoloma, kar je še posebej pomembno pri razvijanju sile v kritičnih situacijah. Glavni del diplomskega dela predstavi kondicijske, koordinacijske, zaznavne sposobnosti, gibalne veščine in spretnosti, taktične sposobnosti in pomembnost delovnih izkušenj. Delo opredeljuje tudi pomen padca telesnih sposobnosti z leti, ter mejno starost, pri kateri bi moral človek končati svoje delo kot varnostnik. Predstavljeni so tudi različni tipi temperamenta in sicer sangvinik, kolerik, melanholik in flegmatik, ter kateri tip je najprimernejši za delo z varovanimi osebami. Spomin, pozornost, jezik, eksekutivne sposobnosti, višje senzorno zaznavanje (prepoznavanje objektov, prostorsko procesiranje) in motorična kontrola so kognitivne sposobnosti, ki so izjemno pomembne pri opravljanju dela varovanja. Pri navajanju vseh najpomembnejših sposobnosti je v delu opredeljeno, katere podskupine le-teh bi moral varnostnik najbolj razvijati. V nadaljevanju delo predstavi najbolj pogoste športne aktivnosti, s katerimi se varovane osebe ukvarjajo. To so nordijska hoja, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh, smučanje oziroma deskanje na snegu, tek, gorništvo in tenis, ter posebnosti pri varovanju ob teh aktivnostih. Delo navaja tudi sedanji način testiranja za sprejem v Center za varovanje in zaščito ter test, kakršen bi moral po mojem mnenju biti. Tak test se izvaja za vstop v skupino za varovanje najvišjih predstavnikov NATA v Evropi. Letnega testiranja za preverjanje telesne pripravljenosti v Centru pravzaprav ni, so pa predstavljeni testi za celotno policijo, ki so popolnoma neprimerni za testiranje policistov varnostnikov CVZ. Na koncu so predstavljena specifična gibanja pri opravljanju profesionalnega dela in načini treninga, da se najbolje razvijajo ključni elementi za varovanje in sicer eksplozivnost in agilnost (približevanje varovani osebi oz. napadalcu), statična moč (zadrževanje osebe, lockout položaji), odrivanje in vlečenje ter koordinacija.
Ključne besede: policija, Center za varovanje in zaščito, varnostniki, usposabljanje, pripravljenost, telesna pripravljenost, specialna znanja, diplomske naloge
Objavljeno: 16.01.2014; Ogledov: 1113; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (597,43 KB)

8.
USPOSOBLJENOST VZGOJITELJEV OB NUJNIH STANJIH OTROK V VRTCU
Sanja Zver, 2014, diplomsko delo

Opis: Nujna stanja pri otrocih so najpogosteje povezana z dihali, vročinskimi krči, motnjami zavesti ipd. V diplomski nalogi z naslovom Usposobljenost vzgojiteljev ob nujnih stanjih otrok v vrtcu smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so strokovni delavci v vrtcih seznanjeni z nujnimi stanji otrok ter pri tem njihovo usposobljenost. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu smo opisali nekaj najpogostejših nujnih stanj, ki se pojavljajo v vrtcih, omenili pa smo tudi pravilne ukrepe ob določenih nujnih stanjih. V drugem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli ugotoviti, kako so vzgojitelji in vzgojiteljice seznanjene in pripravljene na ukrepanje ob nujnih stanjih in koliko znanja imajo pri tem. Anketne vprašalnike smo razdelili v vse enote vrtcev občine Beltinci, v raziskavo pa je bilo vključenih 33 vzgojiteljic. Ugotovili smo, da vzgojiteljicam primanjkujejo predvsem znanja za ukrepanje ob nujnih stanjih in teoretična znanja za lažjo prepoznavo nujnih stanj.
Ključne besede: nujna stanja, prva pomoč, ukrepanje, otroci, vzgojitelj, pripravljenost.
Objavljeno: 02.10.2014; Ogledov: 1080; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (396,18 KB)

9.
Altruizem med študenti Univerze v Mariboru
Anton Koželj, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrskem delu smo želeli raziskati stopnjo altruizma in posledično pripravljenost nudenja pomoči sočloveku med študenti fakultet Univerze v Mariboru. V teoretičnem delu naloge smo predstavili altruizem kot pojem, njegov etični, filozofski, biološki in humanistični pomen. V raziskovalnem delu naloge smo anketirali 836 študentov Univerze v Mariboru in ugotovili, njihov odnos do altruizma. Metode dela: Za izvedbo ankete smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa, ki je skupno vseboval 53 vprašanj. Anketirane študente smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino so predstavljali študentje zdravstvenih fakultet, drugo pa študentje ostalih fakultet Univerze v Mariboru. Izvedli smo primerjavo odgovorov obeh anketiranih skupin študentov. Raziskovalni rezultati: Anketni vprašalnik je izkazal sodelovanje in članstvo anketiranih študentov v dobrodelnih organizacijah, nudenje raznovrstne pomoči, udeležbe na humanitarnih akcijah, itd. Primerjava odgovorov anketiranih študentov zdravstvenih in ne-zdravstvenih fakultet Univerze v Mariboru je pokazala statistično pomembno razliko v odnosu do altruizma, ki je bil v večji meri izkazan pri študentih zdravstvenih fakultet. Diskusija in zaključek: V zaključku naloge smo potrdili zastavljene raziskovalne hipoteze, in ugotovili, da imajo študentje Univerze v Mariboru pozitiven odnos do altruizma, ki ga še vedno doživljajo kot vrednoto.
Ključne besede: Altruizem, empatija, etika, humanost, očividci, nujna stanja, prva pomoč, pripravljenost nudenja pomoči; študenti, Univerza v Mariboru.
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1112; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
ORGANIZACIJA TEČAJA VARNE VOŽNJE ZA MOTORISTE V VSAKDANJEM PROMETU
Martin Pahor, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu sem raziskoval vprašanja, ali je potrebno in smiselno organizirati tečaj varne vožnje za motoriste, ki so udeleženi v vsakdanjem prometu. Skušal sem ugotoviti, ali so moje potencialne stranke za to sploh zainteresirane. Da bi lahko raziskavo uspešno opravil, sem moral najprej ugotoviti, kakšne karakteristike imajo, na kakšnih motornih kolesih se vozijo, koliko kilometrov na leto prevozijo, koliko let so že aktivni motoristi, ali so se že kdaj udeležili tečaja varne vožnje, ali so se že kdaj izobraževali po dokončanem izpitu, kaj menijo o svojem znanju – če ga imajo dovolj ali ne, ali menijo da so primerno zaščiteni med vožnjo, kako se fizično pripravljajo na motoristično sezono in predvsem, ali menijo, da bi bilo primerno dodatno se izobraževati s čimer bi povečali svojo stopnjo varnosti. Raziskavo sem izvedel s študijo primera in z anketo. Rezultati ankete so mi podali informacije na podlagi katerih sem ugotovil, kolikšno število anketirancev je začetnikov, kolikšno število je povratnikov, s kakšnimi motornimi kolesi se vozijo, koliko kilometrov ne leto prevozijo, predvsem pa je anketa pokazala, da anketiranci menijo, da nimajo dovolj tehničnega znanja, da bi lahko sami poskrbeli za svoje motorno kolo. Nadalje je anketa pokazala, da nimajo dovolj znanja o tehnikah vožnje in predvsem, da jih je večina meni, da bi jim tečaj varne vožnje koristil. Na podlagi rezultatov, ki mi jih je anketa podala, sem ugotovil, da je tečaj varne vožnje smiselno organizirati. Oblikoval sem ga tako, da bo udeležencem nudil vse potrebno znanje.
Ključne besede: motor, varnost v prometu, telesna pripravljenost, organizacija, izobraževanje
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 336; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici