| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prikrito izplačilo dobička in davčne posledice
Lucija Zupančič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala prikrita izplačila dobička in davčne posledice, kar je razloženo in prikazano s praktičnimi primeri ter opredeljeno z zakoni. Podrobneje so opisani navidezni pravni posli v davčnih zadevah s praktičnimi primeri, prav tako so v nalogi opredeljene povezane osebe in poslovanje med povezanimi osebami. Predstavljeni so tudi zakoni in načela za določanje transfernih cen ter obdavčitve prikritih izplačil dobička in davčne posledice. V zadnjem delu naloge je podrobno predstavljena analiza sodb Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s področja prikritega izplačila dobička in navideznih pravnih poslov. V obravnavanih sodbah gre za nepravilnosti predvsem zaradi neupoštevanja davčnih predpisov in izogibanja davčnim obveznostim. Največ je bilo obravnavanih sodb v Slovenji med povezanimi osebami, pri katerih je šlo za sklepanje navideznih pogodb in drugih pravnih poslov, katerih se nepovezane osebe sploh ne bi lotile.
Ključne besede: Prikrito izplačilo dobička, navidezni pravni posli, davčni odtegljaj, povezane osebe, transferne cene, analiza sodb.
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 684; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
PROBLEMATIKA PRIKRITIH IZPLAČIL DOBIČKA V SLOVENIJI IN NEMČIJI PRI DRUŽBAH Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Aleksandra Zajtl, 2012, diplomsko delo

Opis: Proučili smo pomen prikritega izplačila dobička in predstavili pomembnost pravilne opredelitve tovrstnih izplačil – ali gre res za prikrito izplačilo dobička ali pa morda za drug dohodek. Napačna interpretacija izplačil nas namreč vodi do nepravilne obdavčitve tovrstnih izplačil, saj bo v primeru, da gre za prikrito izplačilo dobička, takšno izplačilo obdavčeno kot dividenda, v nasprotnem primeru pa kot drug dohodek. Bistvo prikritega izplačila dobička je v zagotovitvi koristi družbenikov s strani družbe, kar navzven ni razvidno kot izplačilo, temveč ostane prikrito. Gre za zagotovitev posebne premoženjske koristi družbeniku, vendar pa je predpogoj za takšno izplačilo societetno razmerje. Prikrito izplačilo dobička opredeljujeta tako korporacijska kot davčna zakonodaja, ki sicer zasledujeta različne cilje, vendar pa obe zakonodaji tovrstna izplačila prepovedujeta. Korporacijsko pravo varuje interese družbe in družbenikov, medtem ko davčna zakonodaja varuje interese države, saj je njen cilj v zaščiti davčne osnove družbe kot zavezanke za davek. V praksi prikrita izplačila dobička družbe največkrat opredeljujejo kot davčno priznan odhodek, kar pomeni, da takšna izplačila znižujejo davčno osnovo, čeprav davčna zakonodaja določa, da je prikrito izplačilo dobička davčno nepriznan odhodek, kar pomeni, da je obveznost družbe, da poveča davčno osnovo za znesek prikritega izplačila dobička. Davčna zakonodaja določa pravila obdavčitve tovrstnega izplačila z vidika družbe izplačevalke in z vidika prejemnika prikritega izplačila dobička. Družba izplačevalka mora narediti korekcijo davčne osnove, kar pomeni povečanje prihodkov v davčnem obračunu ali zmanjšanje davčno priznanih odhodkov za znesek, ki je enak prikritemu izplačilu dobička. Ob izplačilu mora ustrezno obračunati in odtegniti davčni odtegljaj, saj prikrito izplačilo dobička sodi med dividendam podobne dohodke, vendar pa davčni odtegljaj plača prejemnik prikritega izplačila dobička. Nemška zakonodaja, tako davčna kot korporacijska, ni imela oblikovane definicije prikritih izplačil dobička, ampak je opredelitev pojma in predpostavke prikritega izplačila dobička oblikovala dolgoletna sodna praksa. Opredelitev oziroma definicija tovrstnih izplačil se je z leti spreminjala, ampak ne glede na to je bil vedno cilj nemške sodne prakse v zaščiti davčne osnove pred samovoljnimi posegi družbenikov v premoženje družbe. Tako so kot prikrita izplačila opredeljena vsa izplačila, ki jih družba izvrši družbeniku na podlagi družbenega razmerja in ki imajo podlago v sklepu družbe o delitvi dobička.
Ključne besede: Davčno pravo, korporacijsko pravo, prikrito izplačilo dobička, družba – izplačevalka, družbenik – prejemnik, predpostavke prikritega izplačila dobička, davčna osnova, davčni odtegljaj.
Objavljeno: 07.12.2012; Ogledov: 3665; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (719,68 KB)

3.
POVEZAVA TRANSFERNIH CEN IN OBRESTI MED POVEZANIMI OSEBAMI S PRIKRITIM IZPLAČILOM DOBIČKA IN NJEN VPLIV NA DAVČNO OSNOVO POVEZANIH OSEB
Ana Oblak, 2010, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo sem želela predstaviti pomembnost pravilnega oblikovanja transfernih cen in obresti med povezanimi osebami, kar vpliva na dvoje: na eni strani na davčno osnovo povezanih oseb in s tem posledično tudi na višino davčne obveznosti, na drugi strani pa razmerje med transfernimi cenami in obrestnimi merami, ki niso enake primerljivim tržnim cenam oziroma priznanim obrestnim meram, predstavlja eno izmed najbolj očitnih in najpogostejših pojavnih oblik prikritega izplačila dobička. Glavni cilj, ki ga zasledujejo določbe o transfernih cenah, je v prilagajanju davčne osnove povezanih oseb, kar pa absolutno velja samo za tiste povezane osebe, izmed katerih je ena oseba nerezident. V domačih transakcijah določbe o obveznosti prilagajanja davčne osnove veljajo samo v treh taksativno določenih primerih, kar za poslovanje rezidentov v okviru nacionalnih transakcij pomeni občutno manjše administrativno, pa tudi računovodsko in finančno breme. Povezava med transfernimi cenami in obrestmi med povezanimi osebami s prikritim izplačilom dobička je v tem, da transferne cene, ki so višje oziroma nižje od tržnih, in obrestne mere, ki so višje oziroma nižje od priznanih obrestnih mer, ponavadi pomenijo, da gre za prikrito izplačilo dobička. Kot prikrito izplačilo dobička je opredeljeno vsako nadomestilo, ki ga ena oseba zagotovi drugi, z njo povezani osebi, pri tem pa cena te transakcije ni skladna s primerljivimi tržnimi cenami oziroma priznanimi obrestnimi merami, vendar zakon, ko opredeljuje posamezne vrste teh nadomestil, z besedico »zlasti« daje vedeti, da je razlika med primerljivo tržno ceno in transferno ceno oziroma priznano in zaračunano obrestno mero (skoraj) vedno prikrito izplačilo dobička. Po drugi strani pa nam besedica »zlasti« pove, da vsakršno neskladje transfernih cen s tržnimi oziroma obračunanih obrestnih mer s priznanimi še ne pomeni prikritega izplačila dobička, bo pa moral zavezanec, v primeru takšne zahteve s strani davčnih organov, to dokazati oziroma razliko v cenah utemeljiti (še posebej to velja pri obrestnih merah, ko zavezanec lahko dokazuje utemeljenost višine obračunanih oziroma plačanih obrestnih mer s tem, da dokaže, da bi prav takšne obrestne mere dosegel na trgu, torej pri poslovanju z nepovezanimi osebami). Vpliv na davčno osnovo je tako pri transfernih cenah kot prikritem izplačilu dobička enak: prikrita izplačila dobička ne sodijo med davčno priznane odhodke, kar pomeni, da je potrebno ta znesek izključiti iz upoštevanih odhodkov in davčno osnovo povečati za njegov znesek, prilagoditev davčne osnove pa je potrebno izvesti tudi iz naslova transfernih cen pri povezanih osebah — prihodke in odhodke je potrebno uskladiti s primerljivimi tržnimi cenami. Razlika glede oblikovanja davčne osnove iz naslova prikritega izplačila dobička in transfernih cen je vidna v tem, da se mora povečanje davčne osnove iz naslova prikritega izplačila dobička izvesti v vsakem primeru, tudi ko gre za poslovanje med rezidenti, medtem ko se prilagajanje davčne osnove med povezanimi osebami iz naslova transfernih cen in obrestnih mer v prvi vrsti izvaja samo v primeru mednarodno povezanih oseb (v primeru povezanih oseb rezidentov pa samo v zakonsko določenih primerih).
Ključne besede: povezane osebe, transferne cene, obresti med povezanimi osebami, prikrito izplačilo dobička, davčna osnova povezanih oseb
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 3690; Prenosov: 624
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici