Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Če želimo nekoga v nekaj prepričati, je pomembno, kakšno neverbalno komunikacijo uporabimo, da dosežemo svoj namen. Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali ima izrazitost neverbalne komunikacije v televizijskem oglasu povezavo s prepričljivostjo posameznika. Zanimalo nas je, ali je stopnja izrazitosti neverbalnih znakov v oglasu povezana z zaznano prepričljivostjo oglasa; ali je stopnja izobrazbe udeležencev povezana z zaznano prepričljivostjo oglasa ter ali je spol udeležencev povezan z zaznano prepričljivostjo oglasa. Ugotovili smo, kjer je bila v oglasu neverbalna komunikacija izrazitejša, je ljudi oglas bolj prepričal. Prav tako smo ugotovili, da višja, kot je izobrazba, manjša je prepričljivost posameznika, ter da so oglasi bolj prepričali ženske kot moške.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, oglaševanje, televizijski oglasi, prepričevanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 884; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Jane Austen je ena bolj prepoznavnih pisateljic v literarni zgodovini. Njena dela so danes uvrščena med pomembna dela angleške literature. V diplomski nalogi sem analizirala vse njene v slovenščino prevedene romane: Razsodnost in rahločutnost, Prevzetnost in pristranost, Emma, Northangerska opatija, Mansfield park ter Prepričevanje. Preučevala in primerjala sem, kako pripovedovalec v delih izraža svoj pogled na motiv poroke ter kako avtorica s pomočjo likov in svojih junakinj izraža svoje stališče do poroke. Zaradi lažjega razumevanja tedanjega obdobja sem zapisala njene biografske podatke in na kratko predstavila položaj ženske ter poroke v času njenega življenja. Ženska ni bila enakopravna moškim, kar razberemo tudi iz romanov. Ker je pomembno vlogo kot motiv za poroko v vseh njenih romanih igral denar, sem za lažjo predstavo ponazorila, kako so merili velikost premoženja. V analizi posameznih del sem poroke razdelila na poroke iz ljubezni in iz ekonomske varnosti. V primerjavi izbranih romanov sem primerjala pare in ugotovila, da je Jane Austen z opisom različnih porok prikazala ter opozarjala na posledice, ki jih prinaša zakon, osnovan na napačnih motivih. V sklepu sem ugotovila, da je najpogosteje prikazan razlog za poroko resda ekonomska varnost, vendar po mnenju Jane Austen tak razlog ni dovolj za doseganje srečnega zakona in posledično osebne sreče. Njene junakinje so moškim skorajda enakovredne, s čimer želi dokazati, da so lahko le tako tudi boljše partnerke. Ekonomska varnost je za uspešen zakon potrebna, vendar le ob prisotnosti drugih motivov. Predstavam o idealnem zakonu se po mnenju J. Austen od vseh junakinj najbolj približata Anne Elliot in Elizabeth Bennet.
Ključne besede: Jane Austen, motiv poroke, Razsodnost in rahločutnost, Prevzetnost in pristranost, Emma, Northangerska opatija, Mansfield park, Prepričevanje, poroke iz ljubezni, poroke iz ekonomske varnosti.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 1779; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Jezik političnih besedil je jezik moči. Za tvorce političnih besedil oziroma politike je značilna določena mera odkritosti, njihova odgovornost je omejena le z lastno vestjo oziroma vestjo stranke. Pri tvorjenju političnih besedil so uspešnejši politiki, ki imajo izkušnje z javnim nastopanjem, ciljajo na instinkt volivcev, posebnosti človeških občutkov in osnovne emocije. Osnovni ubeseditveni način političnih besedil je argumentacija oziroma prepričevanje. Argumentacija je uspešna takrat, ko naslovniki oziroma volivci sprejmejo argumente. Za argumente ni nujno, da so resnični, pomembno je, da so prepričljivi. Poznamo dve vrsti prepričevanja: utemeljevanje in pregovarjanje. Pri utemeljevanju tvorec besedila naslovniku omogoči, da lahko izbira, ali bo argumente sprejel ali zavrnil; pri pregovarjanju naslovnik te možnosti nima. Uspešnost argumentacije analiziramo s pomočjo argumentacijskih modelov, izmed vseh je najbolj uporaben Brinkerjev model, ki upošteva uvrščenost argumentacije v neko situacijo. S pomočjo Brinkerjevega modela argumentacije je prikazano, kako argumentirajo štirje vodilni politiki (Borut Pahor, Janez Janša, Zoran Janković in Gregor Virant), ki so se potegovali za zmago na zadnjih državnozborskih volitvah. Poleg tega so prikazani tudi govori oziroma deli govorov, s katerimi želijo politiki manipulirati z volivci. Poleg Brinkerjevega modela argumentacije so za praktični del diplomskega dela pomembna tudi prepričevalna sredstva, s katerimi politiki vplivajo na čustva volivcev in jih manipulativno navedejo na dejanje, ki ni skladno z njihovim namenom. Analiza temelji na treh predvolilnih soočenjih televizijske hiše POP TV.
Ključne besede: javno politično govorjeno besedilo, argument, argumentacija/prepričevanje, prepričevalna sredstva, manipulacija
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 2206; Prenosov: 242
Celotno besedilo (864,69 KB)