| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V SLOVENSKI IN AVSTRIJSKI ZAKONODAJI
Tea Berginc, 2009, diplomsko delo

Opis: Že v začetku leta 2009 se je začela kazati tako imenovana »gospodarska kriza«. Posledice te je čutiti tudi na trgu dela. Občutno se je povečalo število odpovedi pogodb o zaposlitvi. Januarja 2009 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 11,6% več brezposelnih kot decembra 2008. Konec avgusta 2009 so statistični podatki pokazali še porast brezposelnosti glede na rezultate v istem obdobju lanskega leta in sicer za 45,2%. Glede na to, da je v letošnjem letu prišlo do velikega porasta brezposelnosti zaradi »gospodarska kriza«, ki je za seboj pripeljala t.i. odpuščanje delavne sile, se tako na strani delavcev kot na strani delodajalcev soočamo s kritiko delovno pravne zakonodaje. Kritike z obeh strani se predvsem nanašajo na ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato smo se odločili, da v diplomskem delu poskušamo ugotoviti, utemeljenost kritik na področju prekinitve delovnega razmerja. To pa smo poskušali ugotoviti tako, da smo soočili stališča s strani delavcev in s strani delodajalcev, nato pa smo primerjali slovensko in avstrijsko ureditev odpovedi delovnega razmerja. Diplomska naloga je razdeljena na tri dele. Prvi del obravnava teoretične osnove delovne zakonodaje, podlage delovnega razmerja, definicijo delovno razmerja, status delavec in delodajalca, posebej opredelimo pogodba o zaposlitvi ter oblike pogodb z namenom predstaviti pogodbenost delovnega razmerja. V nadaljevanju predstavimo oblike prenehanja pogodbe o zaposlitvi v slovenski in avstrijski zakonodaji. V drugem delu smo interpretirali anketni vprašalnik. S pomočjo te metode, smo želeli ugotoviti ali so delavci in delodajalci seznanjeni o vsebini delovne zakonodaje, predvsem pa, koliko poznajo različne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Na tej podlagi sklepamo, na utemeljenost kritik odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter jih primerjamo z obema ureditvama. V zadnjem delu smo zapisali naše ugotovitve in potrdili oziroma zavrgli postavljene hipoteze.
Ključne besede: Zakon o delavnih razmerjih, Pogodba o zaposlitvi, Delavno razmerje, Prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 4090; Prenosov: 642
.pdf Celotno besedilo (863,35 KB)

2.
PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI NA PODLAGI SODBE SODIŠČA
Saša Drobnak, 2009, diplomsko delo

Opis: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča je eden od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in je bil v slovensko pravo po vzoru nemškega prava vnesen leta 2003. Takšno prenehanje pogodbe o zaposlitvi je posebnost, saj predstavlja nasprotje načelu reintegracije delavca. V tem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko sodišče na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja. Trajanje delovnega razmerja sodišče ugotovi najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, nato prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter mu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Omejitev odškodnine je bila v slovensko zakonodajo vnesena z novelo ZDR-A, pred tem je zakon določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava. Lahko pa sodišče enako ugotovi tudi ne glede na predlog delavca v primeru, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank, ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna. Delavec — tožnik lahko zahtevek do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, brez privolitve delodajalca — toženca, spremeni tako, da zahteva, da sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, ker pa delavec ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, mu prizna delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja, ter odškodnino. Načeloma mora sodišče v skladu s procesnimi pravili odločati v mejah postavljenih zahtevkov. V primeru, ko sodišče kljub zahtevku delavca po reintegraciji ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče in razveže delovno razmerje, pa ne ravna v skladu s temi pravili. Problem v takšnem primeru predstavlja tudi določitev odškodnine, če delavec ni postavil zahtevka za določitev le te. Zakon je včasih določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava, kar je bila zelo ohlapna določba. Tako je zakonodajalec dopustil, da kriterije za določitev le te oblikuje sodna praksa. Po spremembi zakona še vedno niso določeni natančni kriteriji za določitev odškodnine, je pa določena njena najvišja višina. Bistvena razlika med nemško in slovensko ureditvijo navedenega instituta je ta, da mora biti v nemškem sistemu v primeru uporabe instituta vedno prisotna predpostavka, da ena od strank, bodisi delavec, bodisi delodajalec, meni, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. V slovenskem sistemu pa lahko sodišče o tem odloči samo, brez predloga strank.
Ključne besede: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, sodna razveza, odločanje brez predloga, odškodnina, tožbeni zahtevek, ugotovitev trajanja delovnega razmerja, konvencija MOD št. 158, prenehanje delovnega razmerja, nezakonita odpoved delodajalca.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 4906; Prenosov: 785
.pdf Celotno besedilo (456,78 KB)

3.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI JAVNEMU USLUŽBENCU
Tadeja Lutarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je s primerjavo ureditve posameznih institutov po ZJU in ZDR, torej s primerjavo javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju ter na podlagi sodne prakse, raziskati ali obstajajo razlike pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v javnem in zasebnem sektorju, in če obstajajo ali so potrebne. Nadalje me zanima ali povzroča razlog nesposobnosti v praksi probleme, torej kako je z razmejitvijo razloga nesposobnosti od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je lahko zdravstveno stanje (bolezen) javnega uslužbenca ali delavca razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Na osnovi prebrane literature, sodne prakse in drugih virov, sem z metodo opisovanja (deskripcijsko metodo) pojasnila osnovne pojme, s pomočjo komparacijske in kompilacijske metode sem primerjala vire in obravnavala opisan problem. Ugotovila sem, da še vedno obstajajo razlike, določene so potrebne zaradi posebnega položaja javnih uslužbencev in narave nalog, ki jih opravljajo, vendar pa se določene razlike zdijo nepotrebne. Razlike obstajajo glede sodnega varstva, definicije nesposobnosti, odpravnine, v iskanjih možnosti ohranitve zaposlitve. Poleg tega se v praksi pojavljajo težave pri razlikovanju odpovednega razloga nesposobnosti od krivdnega razloga odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa je rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Bolezen ne more biti utemeljen odpovedni razlog, hkrati predstavlja diskriminatorno ravnanje. ZDR med odpovednimi razlogi ne pozna takšnega odpovednega razloga. Smiselno enako velja za javne uslužbence. Torej še vedno obstajajo nepotrebne razlike, ki javne uslužbence postavljajo v neenak položaj. ZJU bi naj urejal le take posebnosti, ki izvirajo iz narave dela javnih uslužbencev, ne pa ko gre za pravice enake vsebine, kot pri pravici do odpravnine, sodnem varstvu…
Ključne besede: delovno pravo, uslužbensko pravo, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pravice javnih uslužbencev po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, Komisija za pritožbe iz delovnih razmerij pri Vladi RS, pravice in obveznosti javnih uslužbencev Nemčiji
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 5121; Prenosov: 810
.pdf Celotno besedilo (591,40 KB)

4.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERU STEČAJA, LIKVIDACIJE IN PRISILNE PORAVNAVE
Tanja Pregl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru stečaja, likvidacije in prisilne poravnave po veljavni zakonodaji v Sloveniji. Omenila sem tudi prejšnjo ureditev in napisala nekaj primerov sodne prakse. Prav tako sem predstavila pravice delavcev pri tem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Na koncu pa sem še primerjala ureditev s sosednjo Avstrijo. Diplomska naloga je razdeljena na sedem poglavji. V prvem poglavju je kratek uvod. V drugem poglavju sledi opis pogodbe o zaposlitvi in pravni viri, ki urejajo prenehanje pogodbe o zaposlitvi. V tretjem poglavju je podrobneje opisano prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca in prisilne poravnave. V tem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi veljajo namreč nekatere posebnosti, ki jih ni pri drugih načinih prenehanja. V tem tretjem poglavju so tudi navedene splošne značilnosti o stečaju, prisilni poravnavi in sodni likvidaciji in opisan je sam postopek. Tretje poglavje se bo zaključilo s prejšnjo ureditvijo. V svoji diplomski nalogi sem se tudi posvetila vprašanju kakšne pravice ima delavec pri tem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Delavci imajo pravico do odpravnine, odpovednega roka in lahko uveljavljajo pravice iz preživninskega sklada, pravice za primer brezposelnosti, pravice po Zakonu o socialni varnosti. V četrtem poglavju sem navedla tudi kakšne terjatve imajo delavci in kako se njihove terjatve obravnavajo v primeru stečaja, likvidacije in prisilne poravnave. Zadnje poglavje je namenjeno opisu avstrijske ureditve. Tudi v tem petem poglavju sem najprej opisala vse načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Seveda je v posebnem poglavju opisan način prenehanja zaradi začetka stečaja, likvidacije in prisilne poravnave. Opisala sem tudi stečaj, likvidacijo in prisilno poravnavo v Avstriji in na koncu opisala pravico do odpravnine.
Ključne besede: • Prenehanje pogodbe o zaposlitvi, • prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca in prisilne poravnave, • pravice delavcev, • avstrijska ureditev.
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 4635; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (375,79 KB)

5.
RAZMEJITEV REDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI IZ KRIVDNEGA RAZLOGA OD RAZLOGA NESPOSOBNOSTI
Katja Grosek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je predstaviti redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, enakosti in različnosti v postopku ter predvsem vsebinske razlike v razlogu odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi trajnosti delovnega razmerja morata imeti tako delavec kot tudi delodajalec pravico, da ga prenehata, vendar lahko delavec kadarkoli brez razloga preneha delovno razmerje, delodajalec pa mora navesti odpovedni razlog. Redna odpoved pa je le eden izmed načinov, na podlagi katerega lahko pogodbeni stranki prenehata pogodbo o zaposlitvi in s tem se preneha delovno razmerje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava ene pogodbene stranke, posledica katere je prenehanje delovnega razmerja. Posebnost redne odpovedi pa je v odpovednem roku. Redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti sta redni odpovedi na strani delodajalca, za kateri mora imeti utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Hkrati pa Zakon o delovnih razmerjih določa številne formalne zahteve, ki jih mora delodajalec izpolniti preden poda odpoved, da je le ta zakonita. Krivdni razlog je definiran kot kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Razlog nesposobnosti pa nastopi, ker delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali pa ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Oba odpovedna razloga sta navedena kot samostojna, vendar pa v praksi včasih prihaja do težav pri ločevanje med enim in drugim. Ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi v Republiki Hrvaški je zelo podobna ureditvi v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved na strani delodajalca – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – ureditev v Republiki Hrvaški
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 4156; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (791,15 KB)

6.
PRIMERJAVA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH RS Z DANSKO ZAKONODAJO
Edita Čoroli, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo vključila v njen integracijski proces. Ta proces prinaša veliko sprememb, ne le političnih in ekonomskih, ki so najbolj izpostavljene, ampak tudi na drugih področjih. Diplomsko delo obravnava delovno področje in to v primerjanju dveh držav, Republike Slovenije in Kraljevine Danske. Skozi primerjavo teh dveh pravnih sistemov se ne moremo izogniti tudi Evropski uniji, saj je prav ona pripomogla k težnji po oblikovanju skupnih politik. Evropsko pravo vedno bolj oblikujejo nacionalna prava, tudi na področjih, ki so v domeni nacionalnih interesov.
Ključne besede: delovno pravo, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, delovni čas, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih, kolektivno delovno pravo
Objavljeno: 14.10.2011; Ogledov: 1970; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (776,48 KB)

7.
INSTITUT SODNE RAZVEZE POGODBE O ZAPOSLITVI
Simon Dolenšek, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je predstaviti institut sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, kot enega izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Institut sodne razveze predstavlja odmik od splošno uveljavljenega načela varstva zaposlitve in reintegracije delavca v primeru, ko sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Najpomembnejši mednarodni pravni akt, ki ureja institut sodne razveze, je Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca. Omenjeni zavezujoči dokument v primeru ugotovljene neutemeljene odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca primarno določa vrnitev delavca na delo. Kadar vrnitev na delo ni mogoča ali primerna, pa konvencija določa delavcu izplačilo ustreznega nadomestila ali kakšnega drugega ustreznega prejemka, kot oddolžitve za izgubo zaposlitve. Pri vpeljavi instituta slovenski pravni sistem se je zakonodajalec v pretežni meri oprl na nemško pravno ureditev. V skladu s slovensko delovno-pravno zakonodajo lahko sodišče v primeru ugotovljene nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi le-to razveže, bodisi na predlog delavca bodisi samo po lastni presoji, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna. Odškodnina, kot vrsta nadomestila za vrnitev delavca na delo, je vezana na plačo delavca. Glavne kriterije za odmero njene višine je izoblikovala sodna praksa. Primerjalno gledano je bistvena razlika med nemško, hrvaško ter slovensko pravno ureditvijo v tem, da le slovenska zakonodaja ureja možnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po uradni dolžnosti. V nemškem in hrvaškem pravnem sistemu sodišče takšnega pooblastila nima, temveč lahko razveže pogodbo o zaposlitvi le na predlog delavca ali delodajalca.
Ključne besede: Ključne besede: Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ugotovitev trajanja delovnega razmerja, odškodnina namesto vrnitve na delo, prenehanje delovnega razmerja, odločanje ne glede na predlog delavca.
Objavljeno: 04.04.2012; Ogledov: 2966; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (476,94 KB)

8.
AKTUALNA VPRAŠANJA INSTITUTA ODPOVEDI S PONUDBO NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI
Nina Križman, 2012, diplomsko delo

Opis: Pravna ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi izhaja iz temeljnega načela, po katerem je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ukrep ultima ratio. V luči spoštovanja tega načela Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa posebno obveznost delodajalca, da v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti preveri možnosti za ohranitev delavčeve zaposlitve. Če pri delodajalcu obstaja druga ustrezna zaposlitev, jo mora delavcu ponuditi hkrati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da s takšno zaposlitvijo delodajalec ne razpolaga, pa lahko delavcu ponudi novo pogodbo za neustrezno zaposlitev. To bo delodajalec izvedel s posebnim delovnopravnim institutom odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je urejen v tretjem in četrtem odstavku 88. člena in v 90. členu ZDR. Institut združuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Delavec lahko ponudbo sprejme ali jo zavrne, temu ustrezno so predpisane tudi pravne posledice. Pravne posledice sprejema oziroma zavrnitve ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pa so odvisne od tega, ali se ponudba nanaša na ustrezno ali neustrezno zaposlitev. Ureditev obravnavanega instituta se je izkazala za neustrezno in pomanjkljivo. Glavna dilema se nanaša na obseg sodnega varstva, ki pripada delavcu v primeru sprejetja delodajalčeve ponudbe in podpisa nove pogodbe o zaposlitvi. Po sedanji ureditvi ima takšen delavec ožji obseg sodnega varstva, kot ga sicer imajo delavci, če uveljavljajo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Predlagane spremembe ZDR odpravljajo bistveno problematiko obravnavanega instituta, vseeno pa še ostajajo nekatera odprta vprašanja.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pravni viri, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ponudba za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodno varstvo, sodna praksa.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 2786; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (914,97 KB)

9.
OBVEZNO PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
Maja Dretnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano vprašanje obveznega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na tiste starejše delavce, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Na tem mestu pa se odpre pomembno vprašanje, ali je tak institut sprejemljiv v posameznih nacionalnih pravih ali morebiti ne predstavlja diskriminacije na podlagi starosti in na podlagi spola. Republika Slovenija takega instituta, razen za določene kategorije delavcev, ni poznala in je delavec lahko nadaljeval z opravljanjem dela tudi po tem, ko je dopolnil pogoje za upokojitev. Letos pa je Državni zbor sprejel poseben zakon, ki spreminja in dopolnjuje določbe različnih zakonov, njegov namen pa je rast in vzpostavitev dolgoročnega razvoja Republike Slovenije. V ta zakon je uvedel tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi vsem javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Države v svojih nacionalnih predpisih lahko zakonsko uredijo obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nekatere posebne kategorije delavcev, vendar mora biti taka ureditev jasna, določna in ne sme biti neutemeljeno diskriminatorna. Tudi Sodišče EU je zavzelo stališče, da je tak ukrep upravičen, če gre za sorazmerno sredstvo za dosego legitimnega cilja socialne politike, povezane s politiko zaposlovanja in trga dela. Načini uresničevanja ciljev zaposlitvene politike in delovnega trga pa morajo biti v splošnem javnem interesu, razumni, nujni in sorazmerni. Tak ukrep bi sicer pripomogel k večji zaposljivosti mladih, saj bi se sprostilo kar nekaj delovnih mest. Kljub temu pa menim, da je tak ukrep diskriminatoren do starejših delavcev, ki želijo delati dlje od predvidene upokojitvene starosti in si v tej finančni krizi izboljšati svoje gmotno stanje. Prav tako pa tak ukrep ni v skladu z aktualnimi cilji sedanje socialne politike in napovedane reforme pokojninskega sistema, katere namen je povišanje upokojitvene starosti.
Ključne besede: obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, obvezna upokojitev, diskriminacija na podlagi starosti, starejši delavci, Zakon o uravnoteženju javnih financ.
Objavljeno: 06.02.2013; Ogledov: 1421; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA S STRANI DELODAJALCA IN DELAVCA TER MEDNARODNI VIDIK
Barbara Fras, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti institut prenehanja delovnega razmerja s strani delodajalca in delavca po nacionalni ureditvi ter mednarodnem vidiku in primerjava z Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je zelo pomembna tema delovnega prava, saj vpliva na pravice in obveznosti pogodbenih strank. Po eni strani delavec izgubi vir za preživljanje sebe in svoje družine, po drugi strani pa delodajalec izgubi delovno silo, kar vpliva na njegovo poslovanje. V diplomskem delu sem predstavila prenehanje delovnega razmerja, postopke in pravice pogodbenih strank. Dotaknila sem se tudi posebnega varstva pred odpovedjo. Posledice gospodarske krize so pustile pečat prav na področju zaposlovanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila ugotovljena 8,2-odstotna stopnja brezposelnosti za 2. četrtletje (od aprila do junija) 2012. Na podlagi teh ugotovitev opazimo, kako veliko vlogo ima zaposlitev, ki daje delavcu in družini varstvo, stabilnost in vir za preživljanje. Zato je pomembno, da se zavedamo pravic na podlagi delovnega razmerja in da ostanemo aktivni na delovnem področju. Izguba zaposlitve lahko vodi do večjih težav; bistvenega pomena je, da se posameznik zaveda posledic in na podlagi pravic, ki mu pripadajo, pravilno ukrepa. Za potrebe tega diplomskega dela je bistven pravni akt Zakon o delovnih razmerjih, ki je nastal v luči mednarodnih dokumentov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Tako je prenehanje pogodbe o zaposlitvi urejeno v skladu z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, (spremenjeno) Evropsko socialno listino, Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca in istoimenskim Priporočilom 166 ter nekaterimi konvencijami, ki zagotavljajo varstvo posameznim kategorijam delavcev. Največji poudarek bo predvsem na odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zaradi potrebe po večji fleksibilnosti pri zaposlovanju in želje po zmanjšanju segmentacije na trgu dela pa je predvidena tudi sprememba Zakona o delovnih razmerjih. Podan je predlog, ki ga bom predstavila in poskušala prikazati določene spremembe, saj se nanaša v veliki meri prav na temo prenehanja delovnega razmerja.
Ključne besede: delovno razmerje, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih, konvencije Mednarodne organizacije dela, varstvo pred odpovedjo.
Objavljeno: 27.02.2013; Ogledov: 2334; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (847,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici