1. |
2. |
3. Uvedba elektronskega beleženja delovnega časa in nadurnega dela v podjetju Premogovnik Velenje d.o.o.Ana Likeb, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji predvsem na projektu, s katerim smo v Premogovniku Velenje d. o. o. izboljšali in poenostavili proces evidentiranja delovnega časa in nadurnega dela. Ker je podjetje razširjeno na mednarodnem trgu, je za dodatno razumevanje opredeljen pravni dokument, ki se imenuje Evropska digitalna agenda 2020. Na podlagi predlogov, ki so predstavljeni v Evropski digitalni agendi 2020, je podjetje sprejelo strateško odločitev in načrt za uvedbo novega elektronskega evidentiranja delovnega časa in nadurnega dela. Za okrepitev digitalne suverenosti opravljanja nove IT-tehnologije smo izvedli projekt implementacije informacijskega sistema ODOS, pod vodstvom IT-oddelka Premogovnika Velenje d. o. o. in v sodelovanju s podjetjem PIA Informacijski sistemi in storitve d. o. o. Predstavljeni in navedeni so tudi organizacijski predpisi izpostavljenega procesa, v katerem je opisana uporaba dokumentnega sistema ODOS in program eDninska knjiga z osnovnim opisom storitvene dejavnosti elektronskega upravljanja delovnega časa in nadurnega delovnega časa, s katerim se ukvarja oddelek za SM oz. oddelek za stroškovno mesto. S skupnim sodelovanjem z zaposlenimi v administracijskem sektorju v podjetju Premogovnik Velenje d. o. o. smo si zastavili cilj, ki bo pomagal poenostaviti in izboljšati sam proces dela z uvedbo novih elektronskih sistemov ter kasneje omogočal učinkovitejše delovanje zaposlenih.
Ključne besede: Evropska digitalna agenda 2020, elektronsko evidentiranje delovnega časa, dokumentni sistem ODOS, Premogovnik Velenje d. o. o.
Objavljeno v DKUM: 04.08.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (1002,16 KB) |
4. Izkoriščanje energije jamske vode s pomočjo toplotne črpalke : diplomsko deloNejc Mužina, 2021, diplomsko delo Opis: V jami Premogovnika Velenje se nabira voda, ki jo je potrebno, za vzdrževanje nizkega nivoja vode, izčrpati. Smiselno je, da se anergija in konstantni pretok jamske vode izkoristila s pomočjo toplotne črpalke. V diplomskem delu je predstavljena študija smiselnosti uporabe jamske vode s pomočjo manjše pilotne toplotne črpalke, ki lahko služi kot prototip za montažo velike toplotne črpalke, s katero bi ogrevali večje komplekse ali naselja po zaprtju premogovnika. V delu je podan preračun za dimenzioniranje in izbiro ustrezne toplotne črpalke ter okvirni preračun stroškov izvedbe takšnega projekta.
Ključne besede: toplotna črpalka, jamska voda, toplota, Premogovnik Velenje, d.o.o., raba energije
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 866; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,04 MB) |
5. |
6. Optimizacija izdelave enojne vezi za hidravlično podporje v Premogovniku Velenje : diplomsko deloDominik Pritržnik, 2019, diplomsko delo Opis: Osrednja tema diplomske naloge je optimizacija izdelave enojne vezi za hidravlično podporje v Premogovniku Velenje. V izhodišču so predstavljena hčerinska podjetja Premogovnika Velenje, opisana pa je tudi metoda odkopavanja premoga ter hidravlično podporje. Izdelava enojne vezi v podjetju je v začetni fazi, zato osrednji problem predstavlja določitev potrebnih časov za izdelavo serije enojnih vezi. Na podlagi izhodiščnih podatkov, pridobljenih iz strokovne literature in virov podjetja, smo izračunali potrebne količine materiala, določili vrednosti tehnoloških časov, analizirali potek dela, izdelali strojne liste ter izračunali končno lastno ceno proizvoda – enojne vezi. Vsebina diplomske naloge lahko služi kot pomoč podjetju pri nadaljnji optimizaciji proizvodov.
Ključne besede: Premogovnik Velenje, hidravlično podporje, enojna vez, optimizacija proizvodnje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 975; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,94 MB) |
7. Načrtovanje proizvodnje namenske naprave za zaščito ljudi in delovnih sredstev v premogovnikuDario Čivić, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno načrtovanje proizvodnje za hidravlično podporje PV-2S-3200-22/35, ki ga bo podjetje Premogovnik Velenje prodajalo na južni evropski trg. Za izdelovalne tehnologije vključene v tehnološki proces so predstavljeni predlogi za znižanje stroškov proizvodnje v smislu optimalnega izbora parametrov obdelav, strojev, vpenjalnih naprav, itd. Delo vsebuje tudi postopek določanja tehnoloških in normativnih časov ter rezultate le-teh za vse operacije v delovnem poteku. Na njihovi osnovi, in glede na potrebne količine vhodnega materiala, je v zaključku dela izračunana lastna cena izdelka.
Ključne besede: hidravlično podporje, Premogovnik Velenje, načrtovanje proizvodnje, lastna cena, proizvodne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 971; Prenosov: 22
Celotno besedilo (5,10 MB) |
8. STANJE PREMOGA V SLOVENIJI IN SVETURatko Božić, 2015, diplomsko delo Opis: Predmet raziskovanja je stanje premoga v Sloveniji in svetu. Raziskali smo, kolikšne so zaloge premoga ter koliko let bo premog še vir energije.
Pridobivanje premoga se glede na geološke pogoje lahko izvaja jamsko ali podzemno in površinsko ali nadzemno. Poznamo tri vrste premoga, in sicer lignit, rjavi premog ter črni premog. Nadalje te vrste premoga delimo tudi glede na kurilnost, saj se razlikujejo glede na kvaliteto.
Ključne besede: Premogovnik Velenje, stanje premoga, rudnik, premog.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2015; Ogledov: 3400; Prenosov: 439 |
9. ZNANJE KOT OSNOVA INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V PODJETJU PREMOGOVNIKA VELENJE D.D.Boris Verdnik, 2015, magistrsko delo Opis: Premogovnik Velenje d.d., je vodilna slovenska družba s področja premogovništva, katere poslanstvo je dolgoročno pridobivanje rude za potrebe proizvodnje električne energije v Šaleški dolini ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, hkrati pa se podjetje trudi tudi za ohranjanje in razvoj znanj na podzemnih pridobivalnih delih.[1].
Z dolgoročnim poslovanjem ter s sodobnim procesom proizvodnje bo Premogovnik Velenje d.d. ob zagotavljanju varstva in zdravja pri delu skupaj s Termoelektrarno Šoštanj skrbel, da bo izraba edinega strateškega slovenskega energetskega vira – lignita iz Šaleške doline smotrna.[1].
V podjetju skrbimo za promocijo poklicev, aktualnih za naše podjetje. Za vse nove sodelavce, v pretežni meri štipendiste, imamo izdelan sistem uvajanja in pripravništva ter obvezne prakse. Za razvoj visoko izobraženih mlajših sodelavcev izvajamo Šolo poslovnih znanj. Sodelavcem sofinanciramo tudi študij ob delu v skladu s strateškimi potrebami podjetja. [1].
V magistrskem delu bom tako predstavil izobraževalni program, ki temelji na osnovi delnega praktičnega pouka ter praktičnega usposabljanja z delom. Kot novost pa se uvaja tudi projektni teden v podjetju Premogovnika Velenje d.d. Posebej velja izpostaviti projektni teden, pri katerem smo mentorji v podjetju v vlogi opazovalca. Dijaki na svoj način s pomočjo načrta in svojih inovacijskih misli razvijejo oziroma popravijo napravo, ki se kasneje uporablja v premogovniku.
Ključne besede: inovacijska dejavnost, Premogovnik Velenje d.d., znanje, projektni teden.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2015; Ogledov: 2792; Prenosov: 148
Celotno besedilo (4,12 MB) |
10. URBANISTIČNI RAZVOJ VELENJA 1948-2014Pavlina Grošelj, 2014, diplomsko delo Opis: V Sloveniji so bila po drugi svetovni vojni zgrajena povsem na novo in na podlagi političnih odločitev tri mesta: Kidričevo, Nova Gorica in Velenje. Bila so modernistično zasnovana, kar jih dela za edina takšna mesta pri nas.
Velenje je bilo pred odkritjem premoga le majhen trg, kjer so se prebivalci preživljali pretežno z obrtjo. To se je kmalu spremenilo, saj so leta 1875 odkrili prvo nahajališče lignita. Takrat so v Šaleški dolini odprli prvi premogovnik, ki na začetku še ni imel posrednega vpliva na rast, dokler v letih 1948 do 1955 ni prišlo do povečanja izkopa premoga.
Nova delovna mesta, ki so nastala zaradi potreb čim večjega izkopa, so v Velenje privabila nove prebivalce iz celotne tedanje Jugoslavije. Premogovnik je tako postal glavni vir zaposlitve takratnih prebivalcev, prav tako pa so v šestdesetih letih odprli nov industrijski obrat Gorenje, ki se je ukvarjal s proizvodnjo gospodinjskih aparatov ter zaposloval pretežno žene rudarjev. Množično število priseljencev je kaj kmalu povzročilo stanovanjsko krizo. Pričelo je primanjkovati stanovanj v tedanjih rudarskih kolonijah, kjer je vladal zelo nizek stanovanjski standard.
To je oblast spodbudilo, da je pričela razmišljati o urbanistični ureditvi Velenja. Prvi tak načrt je bil Vodilni regulacijski načrt za Velenje in je bil narejen leta 1947, pod okriljem arhitekta Marjana Šorlija, ki pa ni bil sprejet. Leta 1948 je nastal prvi urbanistični načrt, ki ga je zasnoval arhitekt Vilijem Strmecki in je bil le delno upoštevan. Naslednja urbanistična načrta sta nastala izpod rok arhitekta Janeza Trenza, ki ju je izdelal leta 1955 in 1957. Slednji je nato postal vodilni urbanistični načrt vse do leta 1993. Takrat sta mlada arhitekta Nande Korpnik in Edi Vučina izdelala nov načrt, ki je predvideval ureditev Velenja po Trenzovih načelih, ki so se v sedemdesetih in osemdesetih letih porazgubila. Želela sta na novo vzpostaviti modernistično mesto, ki je pričelo stagnirati. Vse do danes se je ohranila prvotna središčna ureditev mestnega trga. Preuredila sta stanovanjski kaos, dogradila nekaj poslopij ter delno spremenila cestni sistem in Velenje odprla širšemu prostoru.
Velenje, ki danes velja za »mesto moderne«, je šele pred kratkim doživelo spremembo v mestnem središču, saj so zgradili nov sprehajalni predel, imenovan promenada, ki pa ruši zadnji veljavni urbanistični načrt. Razvoj mesta ni več tako hiter kot nekoč. V zadnjih letih so na obrobju mesta zgradili nekaj novogradenj, večinoma pa se obnavljajo stara poslopja, ki jim po potrebi spreminjajo namembnost. Velenje je vrhunec v urbanističnem razvoju doživelo v okviru realizacije načrtov Janeza Trenza v drugi polovici petdesetih let.
Ključne besede: Velenje, urbanistični načrt, premogovnik Velenje, industrializacija, Le Corbusier, Strmecki, Trenz, Korpnik in Vučina, razvoj mesta Velenje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 3210; Prenosov: 392
Celotno besedilo (1,91 MB) |
