| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Ključne besede: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2769; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (938,61 KB)

3.
ZAVAROVANJE TERJATEV BANK S POJAVNIMI OBLIKAMI ZASTAVNE PRAVICE
Maša Šabić, 2013, diplomsko delo

Opis: Zavarovanje terjatev bank s pojavnimi oblikami zastavne pravice je téma, ki omogoča pot uspešnega poslovanja. Poslovanje med gospodarstveniki je dandanašnji zelo težavno, tudi zaradi zlorab zaupanja v pravnem prometu, ki je del vzrokov gospodarske krize. Ohranitev pravne varnosti in pomoč gospodarskim družbam, da prebrodijo neučinkovito ekonomijo, se pojavlja z zavarovanjem terjatev, ki bodo morda lahko pomagale gospodarskim subjektom iz krize. Zavarovanje kot institut utrditve obveznosti je pomebno, saj posamezniku omogoča, da lahko ponudi upnikom – bankam, da se v primeru neizpolnitve obveznosti poplačajo iz zavarovanja. Na podlagi zavarovalnega varstva banke posodijo denar gospodarskim subjektom, ti pa se s sklenitvijo pogodbe zavežejo za vrnitev kreditnega zneska in garantirajo vrnitev posojila skupaj s stroški v primeru neplačila z zavarovalnimi sredstvi. Gospodarski subjekti imajo ponavadi na voljo premičnine in nepremičnine, s katerimi kvalitetno zavarujejo denarno terjatev, ki omogoča hitro poplačilo.Zahteva se, da kvalitetno zavarovanje denarne terjatve ustvari oseba, ki posle opravlja verodostojno in v skladu z zakonom. Aktivno vlogo pri ustanovitvi zavarovanja z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opravlja notar. Od njega se terja suverena in nepristranska pomoč pri nastajanju poslov, preprečitev sklepanja spornih poslov in teženje k pravni varnosti države. Zaradi dodeljenih nalog je ravno notar tisti, ki prispeva skupaj s sodelovanjem bank k diverziteti poslovanja na trgu, in tako dviguje možnosti za gospodarski razvoj in izhod iz krize, v skladu z načelom zakonitosti.
Ključne besede: zavarovanje terjatev bank, zavarovalna sredstva in instrumenti, bančni posli, premičnine, nepremičnine, notar, gospodarski razvoj, gospodarski subjekti, zastavna pravica, pojavne oblike zastavne pravice, sporazum strank, neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 1047; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
JAVNA DRAŽBA V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Maja Platnjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava javno dražbo v izvršilnem postopku. Javna dražba pomeni prodajo predmeta izvršilnega postopka tistemu ponudniku, ki na prodajnem naroku poda najvišjo ponudbo. Kot eden izmed načinov prodaje se najpogosteje izvede pri prodaji nepremičnin in premičnin. Na javni dražbi pa se lahko prodajo tudi nematerializirani vrednosti papirji, druge premoženjske oziroma materialne pravice ter delež družbenika. V diplomski nalogi so predstavljena temeljna načela izvršilnega postopka, ki veljajo za javno dražbo ter navedena sredstva izvršbe, pri katerih se opravi prodaja na javni dražbi. Podrobno je opisan potek dražbe premičnin in nepremičnin s sprotnim navajanjem sprememb, ki jih je na tem področju prinesla novela Zakona o izvršbi in zavarovanju leta 2014. Ob posameznih institutih javne dražbe pa je hkrati navedena ustrezna sodna praksa sodišč Republike Slovenije.
Ključne besede: temeljna načela, izvršba na premičnine, izvršba na nepremičnine, izvršba na nematerializirane vrednostne papirje, izvršba na druge premoženjske pravice, izvršba na delež družbenika, javna dražba, sodna praksa.
Objavljeno: 10.05.2016; Ogledov: 1466; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (666,12 KB)

5.
PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NAJDENIH PREMIČNINAH: PRIMERJAVA SLOVENSKEGA, AMERIŠKEGA, SRBSKEGA IN ITALIJANSKEGA PRAVNEGA SISTEMA
Marko Vujovič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena primerjava pridobitve lastninske pravice na najdenih premičninah ter stvareh brez lastnika med slovenskim, ameriškim, srbskim in italijanskim pravnim redom. Za razliko od evropskega kontinentalnega prava ameriški sistem temelji na običajnem pravu (angl. common law) in za ta del pravnega urejanja pozna izraz law of finders – pravo najditeljev. Kljub obsežni sodni praksi, so nekatere zvezne države ZDA sprejele zakone, s katerimi so omenjeno področje uredile drugače, kot so to prej določala običajnopravna pravila. Med primerjanimi evropskimi pravnimi ureditvami pozitivno srbsko pravo trenutno sicer še ne predvideva pridobitve privatne lastninske pravice na najdeni stvari, zato pa načrt novega zakonika ponuja zelo podobne rešitve, kot jih trenutno poznata slovenski in italijanski pravni red. Po pregledu posameznih zakonodaj so na koncu naloge strnjene ugotovitve, katere so glavne skupne značilnosti pravnih redov, kje prihaja do razlik, in kakšna je predvidena nadaljnja smer urejanja. Ne glede na to, da za slovensko ureditev ne moremo trditi, da je brez pomanjkljivosti, pa lahko povzamemo, da je trenutno slovensko pravo najditeljev primerljivo s pravnimi redi opisanih držav, katere vse sledijo cilju, da se mora najdena stvar primarno vrniti lastniku, da je potrebno najdbo prijaviti pristojnemu organu oziroma policiji ter da se po poteku za to določenega časovnega roka, v katerem se lastnik ni oglasil, lastninska pravica na najdeni premičnini prenese na najditelja (tukaj je zaenkrat še izjema Srbija, kjer se lahko lastninska pravica na taki stvari prenese zgolj na državo).
Ključne besede: najdene premičnine, stvari brez lastnika, najdba neznatne vrednosti pridobitev lastninske pravice, zaklad, Slovenija, ZDA, Srbija, Italija
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 840; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (588,53 KB)

6.
Pogoji, pristojnosti in odgovornosti izvršitelja
Klavdija Sgerm, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila in se osredotočila na izvršitelje, njihovo delo, naloge, pristojnosti in odgovornosti. Prav tako sem seveda skušala zajeti tudi vse ostalo, kar je z njimi povezano in pomembno tako pri njihovem delu kot tudi pri uspešnem opravljanju izvršilnih dejanj. Teorijo sem na določenih mestih podkrepila s primeri iz sodne prakse. V zadnjem delu diplomske naloge je opisan pogovor z izvršiteljem, ki bralcu ponudi odgovore na konkretno zastavljena vprašanja. Omogoča vpogled v delo, primere in življenjske izkušnje enega izmed slovenskih izvršiteljev.
Ključne besede: izvršitelj, neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, izvršba na premičnine, Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja, obračun izvršitelja, varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja, odgovornost izvršitelja
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 377; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici