| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Enkapsulacija aditivov s protikorozijskim delovanjem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tina Mihelčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje pripravo samoobnovljivih protikorozijskih premazov, ki vsebujejo mikrokapsule. Vsebina mikrokapsule se ob določenem vplivu kontrolirano sprosti na površino premaza, prekrije površino in preprečuje nastanek korozije na tem mestu. Mikrokapsule smo sintetizirali s pomočjo mešanice organske in vodne faze. Obliko in velikost kapsul smo analizirali z IR-spektroskopijo ter na vrstičnem elektronskem mikroskopu. Ugotovili smo, da imajo mikrokapsule, pripravljene z magnetnim mešalom, bolj homogeno obliko kot mikrokapsule, pripravljene s homogenizatorjem. Z merjenjem IR-spektra smo ugotavljali prisotnost aktivne komponente na ovoju in v notranjosti mikrokapsul. Ujemajoči IR-spektri silika mikrokapsul in aktivne komponente so potrdili prisotnost le te v notranjosti. Nastale mikrokapsule smo nato vmešali v premazno smolo na vodni osnovi in premaze nanesli na kovinske vzorce aluminija AA2024. Premazanim vzorcem smo izmerili kontaktne kote in izračunali prosto površinsko energijo. Izkazalo se je, da se hidrofobnost poveča, če so v premazni smoli dodane mikrokapsule z dodatkom hidrofobnih molekul. Debelino premaza smo določili z vrstično elektronsko mikroskopijo. V elektrolitski celici pa smo izmerili hitrost nastanka korozije. Iz meritev je razvidno, da so premazi z dodanimi mikrokapsulami bolj protikorozijsko učinkoviti kot premazna smola.
Ključne besede: mikrokapsule, protikorozijski premaz, samoobnovljivi material, silika mikrokapsule
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1095; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

2.
IZBOLJŠEVANJE POGOJEV DELA NA DELOVNEM MESTU V MALOSERIJSKI PROIZVODNJI BARV IN LAKOV
Metka Prelc Poženel, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu z naslovom „Izboljševanje pogojev dela na delovnem mestu v maloserijski proizvodnji barv in lakov“ je obravnavana zaščita pred nanodelci v povezavi z izboljšanjem pogojev dela na delovnem mestu, s tem mislimo predvsem na kakovost vdihanega zraka. Prvi del magistrskega dela je namenjen predstavitvi nano področja, tako vpliva nanomaterialov na človeka in okolje kot pregledu zakonodaje na tem področju. V drugem delu je predstavljeno obstoječe stanje v podjetju Monicolor, d. o. o., zlasti v povezavi z delovnimi sredstvi, kot so: delovni stroji, naprave in oprema, ki tako ali drugače vplivajo na kakovost vdihanega zraka. Izpostavljen je varnostni list kot tudi ocena tveganja za delovno mesto »mešalca« (proizvodnega delavca) ter njuna zakonodajna podlaga. V tretjem delu je podan model rešitve za izboljšanje pogojev dela proizvodnega delavca v maloserijski proizvodnji barv in lakov skozi kadrovski, organizacijski, finančni in tehnični vidik. Fokus je na posodobitvi strojne opreme, odsesovalnega sistema in zaščitne maske. Predstavljeno je delovanje filtrov in njihove oznake, ki zadržijo nanodelce, ter nova ocena tveganja za delovno mesto s poudarkom na oceni za nevarne in škodljive snovi.
Ključne besede: nanomaterial, premaz, varnostni list, HEPA filter, zdravje in okolje
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1877; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

3.
VPLIV PIROGENEGA SiO2 IN Al2O3 NA REOLOŠKE LASTNOSTI PRAŠKASTEGA LAKA
Tomaž Rozoničnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Praškasti lak je, kot že ime pove, sestavljen iz prašnih delcev. Prah je suha trdna snov, sestavljena iz velikega števila finih delcev in ob stresanju prosto teče. Ima lastnosti trdnega materiala, obenem pa tudi lastnosti, podobne tekočinam. Za uspešno nanašanje praškastega laka na objekt mora le-ta dobro teči, kar pomeni, da se ustrezno zmeša z zrakom in fluidizira, obenem pa se mora ob elektrostatskem lakiranju dovolj naelektriti in oprijeti lakiranega objekta. Omenjene lastnosti niso vedno optimalne, zato jih izboljšujemo z dodajanjem različnih dodatkov. V glavnem gre za pirogene nano materiale, ki obdajo delce praškastega laka in delujejo kot mazivo, po mehanizmu, ki je podoben delovanju kroglic v krogličnem ležaju. Pri praktičnem delu v laboratoriju smo pirogeni material s pomočjo mešanja porazdelili med delce praškastega laka. Na površini delcev praškasti lak tvori tanek sloj, ki deluje kot mazivo in omogoča neovirano drsenje delcev drug ob drugem. S poskusi smo skušali ugotoviti optimalni delež različnih fluidizacijskih dodatkov v praškastem laku. Že manjši dodatek precej poveča fluidizacijo in izboljša tečenje prahu. Z nadaljnim dvigovanjem deleža se fluidizacija do določene mere povečuje, nato doseže maksimalno vrednost, nakar se zaradi presežka fluidizacijskega sredstva, ki samo po sebi slabo teče, zopet poslabša. Reološke lastnosti prahu smo določali z reometrom FT4, ki deluje po principu določanja navora, potrebnega za vrtenje rotacijskega telesa. Meritve so bile ponovljive in v veliki meri avtomatizirane. Poleg tega smo pripravljenim vzorcem določali nasipni kot ter opazovali obnašanje prahu pri lakiranju in lastnosti zapečenega praškastega laka. Vzorce prahu smo opazovali tudi s pomočjo elektronskega mikroskopa in tako dobili vpogled v strukturo posameznih materialov. Pomembna je bila tudi granulacijska sestava prahu. Ugotovili smo, da večji delež finih delcev fluidizacijo zaradi velike specifične površine poslabša. Preveč grobi delci potrebujejo več energije za svoje premikanje, kar zopet ne vpliva najbolje na tečenje prahu. Opaziti je bilo tudi razliko med različnimi fluidizacijskimi dodatki, kar izhaja iz njihove različne granualcije, kemijske sestave in površinske obdelave.
Ključne besede: praškasti lak, praškasti premaz, SiO2, pirogena silika, Al2O3, fluidizacija, reometer FT4
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2459; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

4.
Načrtovanje virtualne in realne robotske celice za varjenje z ATIG postopkom z robotom ACMA XR701
Matej Pal, 2016, magistrsko delo

Opis: Cilj tega magistrskega dela je preveriti razliko med navadnim TIG varjenjem in ATIG varjenjem z aktivnima praškoma oz. premazoma dveh različnih proizvajalcev, ter hkrati preveriti obstoječo virtualno in realno robotsko celico in ju po potrebi popraviti. Pri tem je bilo naprej potrebno dopolniti virtualno in realno robotsko celico. Varjenje smo izvedli z industrijskim robotom ACMA XR701 z navadnim TIG varjenjem in ATIG varjenjem z različnima aktivnima praškoma oz. premazoma (QuickTIG in BC-31) pri različnih tokovih varjenja. Z namenom vrednotenja in primerjanja preizkušancev smo izvedli štiri mehanske preizkuse varjencev (meritev trdote varov, natezni, upogibni in Charpy preizkus) ter grafično analizo površine zvarov. Po končanem preverjanju smo rezultate ustrezno obdelali in dobili po tri rezultate za vsak tok varjenja. S pomočjo preizkusov smo ugotovili, da prihaja do majhnih razlik med obema praškoma oz. premazoma z ATIG postopkom varjenja. Rezultati so prav tako pokazali določene prednosti ATIG postopka v primerjavi s TIG postopkom varjenja. Vpliv na rezultate je imel tudi vnos toplote, ki se pa praviloma povečuje z višanjem jakosti varilnega toka.
Ključne besede: varjenje, ATIG varjenje, aktivni prašek oz. premaz, ACMA XR701, mehanski preizkusi.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2016; Ogledov: 1498; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)

5.
Industrijsko uporabni organski polimerni spektralno selektivni premazi za sončne toplotne zbiralnike
Miha Steinbücher, 2015, doktorska disertacija

Opis: Sončna toplotna energija se v južni Evropi in Sredozemlju kaže kot najbolj sprejemljiv vir obnovljive energije. Za njeno množično uporabo je potrebno razviti visoko zmogljive, trajne in cenovno ugodne materiale. To delo obravnava organske polimerne premaze, namenjene sončnim toplotnim zbiralnikom, ki izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje. Črne od debeline odvisno spektralno selektivne premaze (thickness sensitive spectrally selective (TSSS)) in od debeline neodvisno spektralno selektivne premaze (thickness insensitive spectrally selective (TISS)) smo zasnovali na tehnologiji silanskega oplaščenja anorganskih pigmentov. Razvili in optimizirali smo TSSS premaz, ki izpolnjuje vse zastavljene zahteve in ga je mogoče nanašati z uveljavljenimi industrijskimi metodami nanosa premazov. Njegovo trajnost je potrdil neodvisni zunanji laboratorij. Povezali smo površinske lastnosti utrjenega filma premaza z njegovo selektivnostjo in tako nadgradili predhodno vedenje o spektralno selektivnih premazih. Optimizirali smo črne in barvne TISS premaze. Pokazali smo povezavo med kemizmom poliola v poliuretanskih spektralno selektivnih premazih in njihovo selektivnostjo. V TISS premazih smo kot prvi uporabili organske pigmente za dosego višje barvne jakosti. Razvili smo fluoropolimerne TSSS premaze. Fluoropoliuretanski TSSS premazi so zaradi visoke selektivnosti in nižje temperaturne odpornosti primerni le za nišne aplikacije, kot so fasadni sončni toplotni sprejemniki. V te namene smo, spet kot prvi z uporabo organskih pigmentov v TSSS premazih, razvili visoko zmogljive modre premaze. Pokazali smo možnost razvoja termoplastičnih fluoropolimernih TSSS premazov. Z uporabo silansko oplaščenih črnih in organskih modrih pigmentov ter posledično optimizacijo faktorja polnjenja premaza smo razvili visoko zmogljive in trajne modre silikonpoliestrske TSSS premaze. Razviti premazi, ki so primerni za industrijsko uporabo, omogočajo izdelavo cenovno ugodnih, zmogljivih in trajnih sončnih toplotnih zbiralnikov. Znanje, pridobljeno pri njihovem razvoju, pa omogoča razlago predhodno neznanih ali nepojasnjenih lastnosti spektralno selektivnih premazov.
Ključne besede: Spektralna selektivnost, Premaz, Pigmenti, Veziva, Sončni toplotni zbiralnik, Toplotne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 15.07.2015; Ogledov: 2550; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (13,14 MB)

6.
Proces premazovanja livnih form in vpliv ločilnega sredstva na kakovost površine ulitkov
Niko Vrečič, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem se osredotočil predvsem na premazovanje livnih form. Premazovanje livnih form je zelo pomemben dejavnik pri livarstvu. Zaradi aluminijeve taline, ki vstopa v livno formo pod visokim tlakom, je treba orodje premazati, da se talina ne sprime na orodje, kar nam lahko poslabša kvaliteto površine ulitka. Pri tlačnem litju so prisotne visoke temperature, tudi do 400 °C ali več, kar nas privede do težav nanosa premazov. Pojavlja se nam Leidenfrost efekt, ne moremo omočiti površine, premaz nima tako visoke temperature nanosa in sprijetja na livno formo. Tako je bilo treba raziskati, kaj vse je mogoče narediti, da preprečimo sprijemanje taline na livno formo in s tem posledično podaljšamo življenjsko dobo orodja.
Ključne besede: tlačno litje, ločilni premaz, livna forma, Leidenfrost efekt, talina
Objavljeno v DKUM: 04.04.2013; Ogledov: 2187; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

7.
IZRAČUN JEKLENE HALE 30x30x8M NA TRAJNO IN POŽARNO STANJE
Matic Slanšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V gradbeništvu večkrat zanemarjamo nevarnosti, ki lahko doletijo konstrukcijo. Požar kot eno izmed bolj razširjenih nesreč je možno do neke mere nadzorovati. Namen diplomske naloge je izvesti pregled aktivne in pasivne požarne zaščite, ki je trenutno na voljo na trgu. Računsko analizo jeklene hale brez požarne obremenitve primerjamo z analizo istega objekta pri požarni obremenitvi R60, ki je zaščitena z intumescentnim premazom. Izbrana jeklena hala je tlorisnih dimenzij 30x30 m in višine 8 m. Glavni okvir sestavljata dva stebra in dva nosilca. Globalna analiza jeklene hale je izvedena po evropskih standardih EUROCODE.
Ključne besede: gradbeništvo, jeklene konstrukcije, požarna varnost, intumescentni premaz.
Objavljeno v DKUM: 09.08.2012; Ogledov: 2128; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

8.
ŠKODLJIV VPLIV PRAHU NA DIHALNI SISTEM DELAVCEV PRI IZDELAVI PRAŠKASTIH PREMAZOV
Karmen Mrak, 2009, diplomsko delo

Opis: Proizvodnja praškastih premazov je v primerjavi s proizvodnjo klasičnih premazov okolju in ljudem bolj prijazna, saj praškasti premazi ne vsebujejo organskih topil. Pojavi pa se problem povečanega prašenja, ki lahko ogroža zdravje delavcev in moti potek proizvodnje. Naš namen je opozoriti na splošne nevarnosti in bolezni, ki jih povzroča prah v proizvodnji ter poiskati možne rešitve za zmanjšanje prašenja. Z merjenjem velikosti delcev in njihove porazdelitve ter zaprašenosti delovnih mest smo predstavili, kakšni so pogoji dela pri izdelavi praškastih premazov. Na podlagi teh meritev in opazovanja samega poteka proizvodnje smo izdelali nekaj predlogov, s katerimi bi lahko zmanjšali prašenje in s tem izboljšali pogoje za delo. Obstoječi odsesovalni sistem omogoča montažo dodatnih odsesovalnih nap. Prašenje pri tehtanju surovin pa bi lahko zmanjšali z uporabo predlaganega pokrova šaržirne posode. Dodatne napore je potrebno vložiti v osveščanje delavcev o škodljivem vplivu prahu na njihov dihalni sistem in o nujnosti uporabe osebne varovalne opreme.
Ključne besede: Prah, praškasti premaz, bolezni dihal, zaprašenost, osebna varovalna oprema.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2009; Ogledov: 2583; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (6,00 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 2.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici