| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Združitev Prekmurja in poenotenje slovenskega knjižnega jezika
Marko Jesenšek, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prekmurski katoliški pisci so v drugi polovici 19. stoletja postopoma sprejemali novoslovenščino, tj. skupni slovenski knjižni jezik, protestanti pa so vztrajali pri "starem slovenskem jeziku" do konca prve svetovne vojne in združitve Prekmurja z matičnim slovenskim ozemljem; jezikovno poenotenje so razumeli kot cerkveno-politično vprašanje, kot prevlado katolištva v prostoru med Muro in Rabo. Napačna jezikovna politika je v Prekmurju in Porabju otežila poenotenje slovenskega jezika - enotna knjižna norma se je uveljavljala postopoma, tudi še po letu 1919.
Ključne besede: zgodovina slovenščine, Prekmurje, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 88; Prenosov: 7
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Rdeča armada in osvoboditev prekmurja leta 1945: kolektivna memorija lokalnega prebivalstva : magistrsko delo
Darjan Lorenčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se ukvarja s prihodom Rdeče armade v Prekmurje in osvoboditvijo pokrajine leta 1945. Metodološko se naloga naslanja na analizo zbranih ustnih pričevanj posameznikov, ki vzdržujejo kolektivno memorijo na prihod rdečearmejcev, in so ali sami doživeli ta prelomni dogodek ali pa so povzeli pričevanja svojcev. Pričevanja so obenem komparativno analizirana s podatki, ki jih dobimo v arhivskih, časopisnih in drugih virih ter v najbolj relevantni literaturi. Ponujajo nam originalni vpogled v dojemanje takratnih dogodkov iz perspektive lokalnega prebivalstva. Pri priklicevanju preteklih dogodkov v spomin odigra ključno vlogo kolektivna memorija, zato je v uvodnem delu pojasnjen koncept le-te, kar je bistveno za razumevanje delovanja spomina v odnosu do kolektivnega. Naloga je nato razdeljena na dva glavna dela: v prvem je nanizana naracija dogodkov, ki so sledili do osvoboditve, s poudarkom na vojaških operacijah Rdeče armade, ki so prikazane tudi s pomočjo vojaških zemljevidov; medtem ko drugi del temelji na pričevanjih in zajema dogodke od prihoda rdečearmejcev do utrditve nove jugoslovanske oblasti po vojni.
Ključne besede: Prekmurje, osvoboditev 1945, Rdeča armada, druga svetovna vojna, pričevanja, kolektivna memorija.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 199; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (9,91 MB)

3.
Čebelarstvo in njegovo vključevanje v kontekst osnovnošolskega izobraževanja na področju Prekmurja : magistrsko delo
Tjaša Ficko, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Čebelarstvo in njegovo vključevanje v kontekst osnovnošolskega izobraževanja na področju Prekmurja sestavljajo teoretični, empirični in praktični del, ki se med seboj dopolnjujejo ter nadgrajujejo. Teoretični del magistrske naloge opredeljuje zgodovino čebelarstva, biološki, kulturni, naravoslovni in pedagoško-didaktični sklop. V empiričnem so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo ugotavljali, ali učitelji razrednega pouka na področju Prekmurja vključujejo čebelarstvo v sam pouk ter v kolikšni meri. Ugotavljali smo tudi, ali osnovne šole na področju Prekmurja izvajajo čebelarski krožek ter ali se učitelji poslužujejo mentorstva čebelarskemu krožku. Pri tem so nas zanimale razlike v starosti ter stratumu anketirancev. V raziskavi, ki je potekala oktobra 2020, je bilo vključenih 77 učiteljev razrednega pouka iz sedmih osnovnih šol iz Prekmurja. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. V empiričnem delu magistrske naloge smo prišli do ugotovitev, da učitelji v sam pouk vključujejo temo čebelarstvo skozi razne obvezne učne predmete in sicer največkrat v obsegu ene šolske ure ali več. Prav tako smo ugotovili, da večji delež šol čebelarskega krožka ne izvaja ter da anketirani učitelji niti nimajo interesa po mentorstvu v čebelarskem krožku. Kot posledico teh ugotovitev empiričnega dela smo ustvarili praktični del magistrske naloge, katerega cilj je spodbuditi učitelje k izvajanju čebelarskega krožka. Zasnovali smo primer obravnave teme čebelarstva v sklopu čebelarskega krožka, ki je namenjen učiteljem razrednega pouka. Primer priprave smo oblikovali za celotno šolsko leto.
Ključne besede: čebelarstvo, čebelarski krožek, osnovna šola, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 301; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

4.
Prekmurski in porabski ljudski plesi, prilagojeni za otroške folklorne skupine : magistrsko delo
Martina Tratnjek, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili folklorno dejavnost in njene komponente kot zaključeno celoto. Posebno pozornost smo namenili otroškemu izročilu in pravilnemu posredovanju le-tega otrokom. Predstavili smo tudi zastopanost plesnega izročila v gradivih pri pouku glasbene umetnosti. V praktičnem delu smo pripravili video in bralno gradivo, ki bralca usmerja pri poučevanju prekmurskih in porabskih ljudskih plesov. V empiričnem delu smo želeli ovrednotiti praktični del magistrskega dela. Pomagali smo si s strokovnimi recenzijami strokovnjakov s področja folklorne dejavnosti - Mirka Ramovša in Adriane Gaberščik. Analiza strokovnih recenzij je pokazala, da je video in bralno gradivo ustrezno pripravljeno in uporabno za poučevanje na razredni stopnji osnovne šole.
Ključne besede: folklorna dejavnost, kulturna dediščina, otroška folklorna skupina, ljudski ples v osnovni šoli, Prekmurje in Porabje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 452; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (4,56 MB)

5.
Primeri ekskurzij pri predmetu družba v 4. razredu osnovne šole na območju Prekmurja : magistrsko delo
Doroteja Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen severovzhodni del Slovenije, tj. Prekmurje. Opisane so njegove naravno- in družbenogeografske značilnosti. Opredeljen je predmet družba in predstavljeni so didaktični načini za izvajanje tega predmeta. Pri tem se naloga osredotoča na način izvajanja, ki učencem omogoča izkušenjsko in aktivno učenje, t. i. ekskurzijo, in ga v teoretičnem delu podrobneje razloži. Glede na to, da se naloga navezuje na domači kraj oz. domačo pokrajino, so med seboj primerjani tudi vzgojno-izobraževalni cilji in vsebine o domačem kraju in domači pokrajini v priročnikih za učitelje različnih založb. V praktičnem delu magistrske naloge sta načrtovani in pripravljeni podrobni učni pripravi za izvajanje ekskurzij na območju Prekmurja za učence četrtih razredov devetletne osnovne šole. Pripravljeni sta ekskurziji grad Grad na Goričkem in gozdna učna pot Tromejnik.
Ključne besede: družba, ekskurzija, domača pokrajina, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 307; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (6,88 MB)

6.
Kamišibaj - malo papirnatno gledališče kot sredstvo za spodbujanje ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Lorena Horvat Kežmah, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kamišibaj – malo papirnatno gledališče kot sredstvo za spodbujane ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja v drugem starostnem obdobju je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so zapisane temeljne značilnosti kamišibaja, zgodovinski razvoj na Japonskem in na Slovenskem, značilnosti kamišibajkarja ob njem in pripovedovanje z vrtčevskimi otroki. Namen je bil otroke seznaniti s kamišibajem, predstaviti njegove značilnosti preko pripovedovanja in poustvarjanje svojega lastnega kamišibaja ter spodbuditi pripovedovanja ob njem. S pomočjo teoretičnega znanja je bil izdelan avtorski kamišibaj, ki je bil predstavljen otrokom v vrtcu. Za obravnavo je bila izbrana ljudska pripovedka, ki izvira iz Prekmurja. Podane so bile značilnosti pripovedk in pravljic, zgodovinski pregled Prekmurja v tistem času in podrobnejšo analizo pripovedke. Najpomembnejši zbiratelj tistega časa je bil učitelj Jurij Kontler, ki je zbral več kot 50 ljudskih pravljic in pripovedk. Za ustvarjalni svet kamišibaja je bila izbrana pripovedka z naslovom Kak se je ženila veverca.
Ključne besede: Kamišibaj, poustvarjanje otrok, zgodovinski razvoj, ljudska pripovedka, Prekmurje.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 346; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

7.
Termalno kopališče z apartmajskim naseljem v Prekmurju : magistrsko delo
Jure Koudila, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izdelali zasnovo termalnega kopališča z apartmajskim naseljem na stičišču treh prekmurskih občin: Murskosoboške, Puconske in Moravske, ki ponuja možen odgovor na razvoj tovrstne dejavnosti v regiji in na obravnavanem območju. Območje se nahaja v ruralnem okolju, in sicer severovzhodno od Murske Sobote. Lokacija je posebna zaradi neizkoriščene geotermalne vrtine z vsebnostjo kakovostne mineralne vode. Zasnova kompleksa temelji na povezovanju sodobne arhitekture z vernakularno in okolico. Koncept se naslanja na zasnove linearnih poti, na katere se po logičnem zaporedju priklapljajo različni programi, ki so značilne za ureditve prekmurskih vasi. Zasnova sledi smeri regionalne ceste, upošteva danosti reliefa in se odziva na osončenost lokacije. Volumni s programi se prilagajajo morfologiji okolja in so kar se da diskretno umeščeni v okolje. Stavbni elementi v kompleksu, ki so iz lesa, gline in slame, odgovarjajo na zapuščino vernakularne arhitekture območja. Umestitev kompleksa bi pomenila pridobitev dodatne ponudbe ter možnost za razvoj turizma in regionalni razvoj.
Ključne besede: arhitektura, zdraviliški turizem, termalno koplaišče, Prekmurje, Rimska čarda
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 374; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (90,56 MB)

8.
ŠOLSKA, CERKVENA IN KULTURNA ZGODOVINA LENDAVE
Aleksandra Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga prikazuje šolsko, cerkveno in kulturno zgodovino Lendave. Pri svojem delu sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo, s katerimi sem opisala najpomembnejše dogodke skozi stoletje. Tisočletna pripadnost Prekmurja k Madžarski je pustila svoje sledove na cerkvenem, šolskem, kulturnem in socialnem področju in je vplivala na samosvoj razvoj le-teh. Šolstvo ima v tem kraju dolgo tradicijo, saj je že v drugi polovici 16. stoletja v takratni Dolnji Lendavi delovala protestantska šola. Sedanja zgradba Dvojezične osnovne šole I Lendava pa je odprla svoja vrata leta 1968. Cerkev ima zametke že v letu 840, saj prvo cerkev v Lendavi omenjajo viri prav v tem letu. Sedanjo cerkev sv. Katarine so dali zgraditi Esterházyjevi v letih od 1749 do 1751. Skozi zgodovino se je podoba cerkve spreminjala, saj so jo morali večkrat obnoviti. Te obnove pa so vplivale tudi na njen baročni stil. O kulturnem življenju na področju lendavske občine pred letom 1945 je ohranjenih izredno malo podatkov. Danes ima Lendava izredno bogato in razvejano društveno dejavnost, saj deluje kar 36 kulturnih, mladinskih in drugih društev, med katerimi imajo nekatera dolgoletno tradicijo. Vsa ta društva pa v veliki meri vplivajo na sedanje družbeno-socialno življenje ljudi. Vsako obdobje je v Lendavi pustilo svoj pečat in na svojstven način vplivalo na razvoj kraja ter na življenje prebivalstva.
Ključne besede: Prekmurje, Lendava, šolska zgodovina, cerkvena zgodovina, kultura, življenje ljudi.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2021; Ogledov: 418; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

9.
Vanekovo stoletje : ob stoletnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja
2019, znanstvena monografija

Opis: Monografija, ki jo sestavlja petintrideset znanstvenih in strokovnih prispevkov, je bila izdana ob stoletnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja in je v bistvu tretji tako imenovani Vanekov zbornik. V prvem delu so spominski prispevki, ki osvetljujejo življenje in različna področja delovanja treh pomembnih, med seboj povezanih Prekmurcev: Vaneka Šiftarja, njegovega sopotnika Antona Vratuše in lani umrlega Franca Kuzmiča. V drugi del so uvrščeni strokovni in znanstveni prispevki, tematsko v širšem smislu povezani s Prekmurjem in/ali z delom Vaneka Šiftarja in Antona Vratuše. V tretjem delu so zbrani znanstveni prispevki, ki posegajo na različna raziskovalna področja Vaneka Šiftarja, pa tudi Vratuše in Kuzmiča, vse od prava (tako ustavnega kot delovnega), zgodovine, jezikoslovja do človekovih pravic, domoljubja, družbene odgovornosti in humanistike v najširšem smislu.
Ključne besede: Vanek Šiftar, Anton Vratuša, Franc Kuzmič, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Prekmurje, pravo, romologija, zgodovina, družbena odgovornost, človekove pravice, humanistika
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 614; Prenosov: 25
URL Povezava na datoteko

10.
Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje
Anja Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje je teoretičen del razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu je opisana sama gledališka vzgoja, ki se povezuje z lutkovnogledališko vzgojo, njenimi značilnostmi ter cilji. Drugi sklop zavzema nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, njihov pomen, programe in oblike. V tretjem sklopu pa so predstavljena nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na področju lutkovno gledališke vzgoje (organizatorji, oblike izobraževanj in usposabljanj, ponudbe). V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševali so jih vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev prekmurskih vrtcev). Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kaj strokovni delavci vrtcev mislijo o nadaljnjih izobraževanjih in usposabljanjih v Sloveniji, v kolikšni meri se jih udeležujejo, kako je z udeležbo na omenjenih izobraževanjih in usposabljanjih na temo lutkovno gledališke vzgoje na območju Prekmurja, kakšna je pri tem uspešnost, kako je z iskanjem teme in kdo so pobudniki za nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na to tematiko.
Ključne besede: lutkovno gledališka vzgoja, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, strokovni delavci vrtcev, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 746; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici