| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Termalno kopališče z apartmajskim naseljem v Prekmurju
Jure Koudila, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izdelali zasnovo termalnega kopališča z apartmajskim naseljem na stičišču treh prekmurskih občin: Murskosoboške, Puconske in Moravske, ki ponuja možen odgovor na razvoj tovrstne dejavnosti v regiji in na obravnavanem območju. Območje se nahaja v ruralnem okolju, in sicer severovzhodno od Murske Sobote. Lokacija je posebna zaradi neizkoriščene geotermalne vrtine z vsebnostjo kakovostne mineralne vode. Zasnova kompleksa temelji na povezovanju sodobne arhitekture z vernakularno in okolico. Koncept se naslanja na zasnove linearnih poti, na katere se po logičnem zaporedju priklapljajo različni programi, ki so značilne za ureditve prekmurskih vasi. Zasnova sledi smeri regionalne ceste, upošteva danosti reliefa in se odziva na osončenost lokacije. Volumni s programi se prilagajajo morfologiji okolja in so kar se da diskretno umeščeni v okolje. Stavbni elementi v kompleksu, ki so iz lesa, gline in slame, odgovarjajo na zapuščino vernakularne arhitekture območja. Umestitev kompleksa bi pomenila pridobitev dodatne ponudbe ter možnost za razvoj turizma in regionalni razvoj.
Ključne besede: arhitektura, zdraviliški turizem, termalno koplaišče, Prekmurje, Rimska čarda
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 31; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (90,56 MB)

2.
ŠOLSKA, CERKVENA IN KULTURNA ZGODOVINA LENDAVE
Aleksandra Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga prikazuje šolsko, cerkveno in kulturno zgodovino Lendave. Pri svojem delu sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo, s katerimi sem opisala najpomembnejše dogodke skozi stoletje. Tisočletna pripadnost Prekmurja k Madžarski je pustila svoje sledove na cerkvenem, šolskem, kulturnem in socialnem področju in je vplivala na samosvoj razvoj le-teh. Šolstvo ima v tem kraju dolgo tradicijo, saj je že v drugi polovici 16. stoletja v takratni Dolnji Lendavi delovala protestantska šola. Sedanja zgradba Dvojezične osnovne šole I Lendava pa je odprla svoja vrata leta 1968. Cerkev ima zametke že v letu 840, saj prvo cerkev v Lendavi omenjajo viri prav v tem letu. Sedanjo cerkev sv. Katarine so dali zgraditi Esterházyjevi v letih od 1749 do 1751. Skozi zgodovino se je podoba cerkve spreminjala, saj so jo morali večkrat obnoviti. Te obnove pa so vplivale tudi na njen baročni stil. O kulturnem življenju na področju lendavske občine pred letom 1945 je ohranjenih izredno malo podatkov. Danes ima Lendava izredno bogato in razvejano društveno dejavnost, saj deluje kar 36 kulturnih, mladinskih in drugih društev, med katerimi imajo nekatera dolgoletno tradicijo. Vsa ta društva pa v veliki meri vplivajo na sedanje družbeno-socialno življenje ljudi. Vsako obdobje je v Lendavi pustilo svoj pečat in na svojstven način vplivalo na razvoj kraja ter na življenje prebivalstva.
Ključne besede: Prekmurje, Lendava, šolska zgodovina, cerkvena zgodovina, kultura, življenje ljudi.
Objavljeno: 27.01.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

3.
Vanekovo stoletje
2019, znanstvena monografija

Opis: Monografija, ki jo sestavlja petintrideset znanstvenih in strokovnih prispevkov, je bila izdana ob stoletnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja in je v bistvu tretji tako imenovani Vanekov zbornik. V prvem delu so spominski prispevki, ki osvetljujejo življenje in različna področja delovanja treh pomembnih, med seboj povezanih Prekmurcev: Vaneka Šiftarja, njegovega sopotnika Antona Vratuše in lani umrlega Franca Kuzmiča. V drugi del so uvrščeni strokovni in znanstveni prispevki, tematsko v širšem smislu povezani s Prekmurjem in/ali z delom Vaneka Šiftarja in Antona Vratuše. V tretjem delu so zbrani znanstveni prispevki, ki posegajo na različna raziskovalna področja Vaneka Šiftarja, pa tudi Vratuše in Kuzmiča, vse od prava (tako ustavnega kot delovnega), zgodovine, jezikoslovja do človekovih pravic, domoljubja, družbene odgovornosti in humanistike v najširšem smislu.
Ključne besede: Vanek Šiftar, Anton Vratuša, Franc Kuzmič, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Prekmurje, pravo, romologija, zgodovina, družbena odgovornost, človekove pravice, humanistika
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 359; Prenosov: 14
URL Povezava na datoteko

4.
Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje
Anja Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje je teoretičen del razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu je opisana sama gledališka vzgoja, ki se povezuje z lutkovnogledališko vzgojo, njenimi značilnostmi ter cilji. Drugi sklop zavzema nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, njihov pomen, programe in oblike. V tretjem sklopu pa so predstavljena nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na področju lutkovno gledališke vzgoje (organizatorji, oblike izobraževanj in usposabljanj, ponudbe). V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševali so jih vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev prekmurskih vrtcev). Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kaj strokovni delavci vrtcev mislijo o nadaljnjih izobraževanjih in usposabljanjih v Sloveniji, v kolikšni meri se jih udeležujejo, kako je z udeležbo na omenjenih izobraževanjih in usposabljanjih na temo lutkovno gledališke vzgoje na območju Prekmurja, kakšna je pri tem uspešnost, kako je z iskanjem teme in kdo so pobudniki za nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na to tematiko.
Ključne besede: lutkovno gledališka vzgoja, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, strokovni delavci vrtcev, Prekmurje
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 423; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Analiza jezika v prekmurskem koledarju Dober Pajdás kalendárium
Nina Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil analizirati jezik v izbranih besedilih prekmurskega koledarja Dober Pajdás kalendárium, ki ga je urejal in izdajal Franc Talanyi. Naši cilji so bili predstaviti razvoj knjižne prekmurščine, osvetliti družbeno-politične in kulturne razmere v Prekmurju med obema svetovnima vojnama, narediti pregled periodičnih tiskov, ki so izhajali na prekmurskih tleh pred in med izhajanjem obravnavanega koledarja, predstaviti splošne značilnosti in vsebino obravnavanega koledarja ter na različnih ravneh analizirati njegove jezikovne značilnosti. S pomočjo šestih izbranih izdaj koledarja, dostopnih na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije (http://www.dlib.si), smo analizirali pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne značilnosti jezika. Zanimalo nas je, kako se je skozi leta spreminjal Talanyijev jezik, zato smo izbrali dve izdaji na začetku izhajanja (1923 in 1924), dve na sredini (1934 in 1935) in dve na koncu izhajanja koledarja (1942 in 1943). Natančneje smo analizirali leposlovno rubriko – iz vsake izdaje po eno daljšo pripoved ali več krajših. Ugotovljeno je bilo, da se v jeziku analiziranih besedil vseskozi kažejo prekmurske značilnosti, zasledili pa smo tudi posamezne neenotnosti na pravopisni, glasoslovni in oblikoslovni ravni. Prav tako smo ugotovili, da se v nekaterih letnikih kaže vpliv madžarizacije, v zadnjih dveh letnikih pa se pojavlja tudi nekaj besedil v madžarščini.
Ključne besede: prekmurski jezik, Prekmurje, publicistika, jezikovna analiza, Franc Talanyi, 20. stoletje
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 427; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

6.
Razvoj juda v Prekmurju
Natalija Varga, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj juda predvsem v Prekmurju, kar je zelo zahtevna naloga, saj je na voljo zelo malo literature in malo še živečih oseb, s takratnega obdobja. Na kratko je navedena zgodovina z začetki juda in nastankom juda ter zgodovina juda v Sloveniji. Nadaljujem z razvojem juda v Lendavi, kjer se lahko pohvalijo z odličnimi uspehi, glede na to, da niso imeli dovolj sredstev za kvalitetno treniranje in velike prostorske stiske. Kljub težavam so trenirali, tekmovali, se izobraževali in tako trenerji kot tekmovalci so bili uspešni na svojih področjih. Predstavila sem tudi Judo zvezo Slovenije, njen nastanek, komu smo lahko hvaležni, da poznamo judo takšnega kot je danes in dejstvo, da je judo edinstven šport, ki ni odvisen od nobenega drugega ali katerekoli druge športne zveze. Pri judu je seveda potrebno omeniti etiko juda in discipliniranost. Povem lahko, da se z močno voljo in vztrajnostjo daleč pride, to vse nam povedo tudi načela juda. Opisala sem, kako judo postane šport, razdelitev judo tehnik, mednarodna tekmovanja, judo pasove in na začetku diplomskega dela podala kratek opis Jigoro Kana ter opravljene intervjuje z najstarejšimi živečimi judoisti, ki so v 50-tih letih pripeljali judo v Prekmurje in s tem začeli oblikovati sekcije in pozneje judo klube.
Ključne besede: diplomske naloge, judo, razvoj juda, prva ustanovitev judo kluba, Prekmurje
Objavljeno: 01.08.2019; Ogledov: 416; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Narodnozavedno delovanje in analiza zapisov zbiratelja folklornega slovstva Števana Küharja
Lea Vöröš, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Narodnozavedno delovanje in analiza zapisov zbiratelja folklornega slovstva Števana Küharja obravnava življenje in delo Števana Küharja (Bratonci, 1882–Bratonci, 1915) ter analize zapisov folklornih pesmi in folklorne proze na ravni motivov, tem, oseb (in lirskih subjektov) ter časa in prostora dogajanja. V prvem delu sta predstavljena življenje in delo Števana Küharja. Slednje je razdeljeno na politično, narodnostno in kulturno ozadje njegovega delovanja, predstavitev avtorskih zapisov, predstavitev njegovih dopisovanj in pisem, zapisovanje folklornega slovstva ter obujanje narodne zavesti. Ker je bil Kühar najbolj dejaven na področju zapisovanja folklornega slovstva, v drugem delu sledi analiza zapisanega folklornega slovstva na nivoju motivov, tem, oseb (in lirskih subjektov) ter časa in prostora dogajanja. Celotna analiza je razdeljena na 2 poglavji, to sta poezija in proza. Povzetki posameznih kategorij analiz kažejo skupne značilnosti in pogostost pojavljanja posebej pri poeziji in posebej pri prozi. V sklepu so podane značilnosti in pogostost pojavljanja posameznih motivov, tem, oseb ter časa in prostora dogajanja, ki se pojavljajo tako pri poeziji kot pri prozi, ki smo jo analizirali, hkrati pa so na podlagi analiz podani odgovori na raziskovalna vprašanja oziroma razlage s strinjanjem ali nestrinjanjem glede na predpostavke, ki smo jih določili pred začetkom raziskovanja.
Ključne besede: Števan Kühar, Prekmurje, folklorno slovstvo, poezija, proza.
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 397; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

8.
Pismi Vilka Novaka s komentarjem
Jožef Smej, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku sta v prepisu in v originalu objavljeni ter podrobno ko­mentirani dve pismi Vilka Novaka, ki ju je naslovnik Jožef Smej na­ključno našel med svojimi dokumenti. Prvo je bilo napisano decembra 1971 v Ljubljani, drugo februarja 1993 v Rožni dolini. Komentarji razkrivajo številne podrobnosti in okoliščine tistega časa.
Ključne besede: pisma, osebna korespondenca, Prekmurje, slavisti, etnologi
Objavljeno: 14.02.2018; Ogledov: 544; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (459,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Ustanovitev Murske republike v luči sočasnega časopisja
Natalija Cigut, 2017, magistrsko delo

Opis: Prekmurci so pred prvo svetovno vojno in v času velike vojne živeli v okviru avstro-ogrske monarhije. Prekmurje je pripadalo ogrski polovici države in vse do dualistične ureditve (1867) so Prekmurci živeli mirno vsakdanje življenje. Po uvedbi dualizma je bil pritisk madžarizacije vedno večji. Najbolj so se madžarizaciji upirali prekmurski katoliški duhovniki (Franc Ivanocy, Jožef Klekl st.), ki so za sabo potegnili tudi nekatere ostale Prekmurce. V času prve svetovne vojne se je tudi med nekaterimi prekmurskimi Slovenci pojavila želja po združitvi Prekmurja z matičnim narodom, vendar pa t. i. deklaracijsko gibanje ni dobilo večjega odmeva. Številni Prekmurci so namreč še vedno verjeli v obstoj dolgoletne habsburške vladavine. Prekmurje je po prvi svetovni vojni pripadlo Madžarski. V okviru nove madžarske države so Prekmurci ostali vse do avgusta leta 1919, ko je bilo Prekmurje priključeno h Kraljevini SHS. Sprva se prekmurski Slovenci niso vidneje zavzeli za ureditev svojega položaja, saj niso bili politično organizirani in tudi gospodarski ter socialni položaj Prekmurja je bil slab. Madžarska oblast je na vse možne načine skušala zajeziti vpliv »jugoslovanstva« in je skušala s t. i. vendsko teorijo prepričati Prekmurce, da niso Slovenci. Madžarska vlada je Prekmurcem obljubljala tudi avtonomijo, s čimer jih je želela obdržati znotraj svoje države. Vendar pa je bila želja Prekmurcev po združitvi z matičnim narodom vedno večja. Veliko sta k temu pripomogla Rudolf Maister ter Narodni svet za Štajersko. Slednji je organiziral shode, na katere so prišli tudi nekateri Prekmurci in se tam javno izrekli za Slovence ter zahtevali združitev Prekmurja z matično državo. Položaj Prekmurcev se je bistveno poslabšal v času komunistične oblasti na Madžarskem. Poleg slabega gospodarskega položaja se je povečalo tudi nasilje nad prekmurskim prebivalstvom. Rešitev prekmurskega vprašanja je obljubljal Vilmoš Tkalec, takratni namestnik ljudskega komisarja za Slovensko krajino. Njegovo delovanje v Prekmurju pa ni temeljilo na rešitvi položaja prekmurskih Slovencev, temveč je Tkalec želel pridobiti čim večjo avtonomijo Slovenske krajine, od koder naj bi se širila protirevolucija, ki so jo iz tujine vodili predstavniki predvojnega madžarskega režima. Njihov poglavitni cilj je bil padec komunistične vlade na Madžarskem in vzpostavitev starega reda. Pod pretvezo, da želi rešiti položaj prekmurskih Slovencev, je Tkalec obljubljal združitev Prekmurja oz. Slovenske krajine s Kraljevino SHS ali pa z Avstrijo. V ta namen je organiziral vojaške čete in 29. maja 1919 razglasil Mursko republiko. Slednja ni obstajala dolgo, saj si Tkalec ni zagotovil vojaške pomoči iz Avstrije ali Kraljevine SHS in je bil posledično hitro poražen. Murska republika je, kljub kratkemu obstoju, zamajala tla pod komunistično oblastjo. Po porazu Tkalčevih čet se je v Prekmurju znova vzpostavila komunistična oblast, ki pa je bila tokrat pri izvajanju oblasti doslednejša. Da bi se izognila novim incidentom, je pomilostila sodelujoče pri prevratu. Čeprav se je staro stanje na Madžarskem vzpostavilo hitro, pa je kmalu sledil padec komunističnega režima. V Prekmurju so oblast prevzeli predstavniki predvojnega režima, ki pa oblasti niso mogli vzpostaviti, saj so na pariški mirovni konferenci sprejeli, da Prekmurje pripade Kraljevini SHS.
Ključne besede: Prekmurje, Slovenska krajina, Murska republika, Vilmoš Tkalec, Madžarska sovjetska republika.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1044; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v prekmurju in beli krajini
Sanja Balažic, Lara Semenič, 2017, diplomsko delo

Opis: Romi so etična skupina ljudi, o katerih nas večina ne ve prav veliko. Prepoznamo jih po nekoliko drugačni barvi polti, po navadi so oblečeni v izrazito barvita oblačila, naseljeni so v preprostih domovih z večjim številom članov v družini. Govorijo svoj, nekoliko drugačen jezik, čeprav živijo na enakem področju Slovenije kot mi. V diplomskem delu Romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v Prekmurju in Beli krajini smo želeli ugotoviti, ali obstaja razlika med vključevanjem predšolskih romskih otrok v vrtec in njihovim načinom življenja v Prekmurju in Beli krajini. V začetku teoretičnega dela smo podrobneje predstavili začetke in zgodovino Romov. Nadaljevali smo z načinom življenja Romov in romske družine s predšolskim otrokom, predstavili smo njihove značilnosti kot tudi posebnosti v kulturi in običajih. Ob koncu teoretičnega dela smo se osredotočili tudi na vzgojo predšolskih romskih otrok. Omenili smo tudi to, kako poteka vključevanje le-teh v vzgojno-izobraževalne institucije, kakšne ovire se ob tem pojavljajo ter navsezadnje nekaj o inkluziji in integraciji romskih otrok tako v vrtec kot tudi šolo. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo intervjuja vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in romskih pomočnic treh različnih vrtcev, tako v Prekmurju kot tudi v Beli krajini, ter anketni vprašalnik, ki je bil izveden na populaciji tridesetih romskih staršev v Prekmurju in na populaciji tridesetih romskih staršev predšolskih otrok v Beli krajini. Raziskava je temeljila na tem, ali obstaja razlika v vključenosti predšolskih romskih otrok v vrtec glede na kraj Prekmurje in Bela krajina. Za konec smo želeli dobiti vpogled tudi v način življenja Romov in ugotoviti, ali se le-ta razlikuje med Prekmurjem in Belo krajino.
Ključne besede: Romi, Romi v Sloveniji, Prekmurje, Bela krajina, način življenja, vključevanje v vrtec
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 1010; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (948,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici