1. Das Sprachverhalten der Grenzgänger in der Region Prekmurje : MagisterarbeitKlemen Kovač, 2025, magistrsko delo Opis: Die vorliegende Magisterarbeit beschäftigt sich mit den Grenzgängern, die aus der Region Prekmurje kommen und nach Österreich zur Arbeit pendeln, dabei untersucht sie, wie sich das auf ihr Sprachverhalten auswirkt. Die Arbeit ist in zwei Teile aufgeteilt. Im theoretischen Teil der Arbeit werden zuerst Prekmurje – die Heimatregion unserer Informanten, und Südoststeiermark - deren Arbeitsregion vorgestellt, bevor der Begriff der Grenzgänger erklärt wird und auf Typen, Gründe, die Sprachtheorie und die Zahl der Grenzgänger, wie auch die Folgen des Berufspendels eingegangen wird. Im weiteren Verlauf werden die Konzepte der Arbeitsmigration, Sprachbiografien und Mehrsprachigkeit vorgestellt. Es folgt der empirische Teil, wo als erstes die Methodologie vorgestellt wird. Mit mehreren Grenzgängern aus Prekmurje wurden nämlich narrative halbstrukturieret Interviews geführt, diese wurden dann transkribiert und in Kategorien unterteilt und später analysiert. Die Resultate der Analyse wurden mit theoretischen Ansätzen verglichen. Danach werden die Forschungsziele und Fragen, sowie die Hypothesen dargestellt. Gegen Ende der Magisterarbeit werden die Resultate präsentiert und interpretiert.
Ključne besede: Grenzgänger, Migration, Mehrsprachigkeit, Prekmurje, Sprachbiografien
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Ekskurzije kot priložnost medpredmetnega povezovanja geografije in zgodovine na primeru Prekmurja : magistrsko deloVid Smodiš, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi obravnavamo ekskurzije na vzgojno-izobraževalnem področju in njihovo priložnost medpredmetnega povezovanja geografije in zgodovine na območju Prekmurja. Teoretični del v prvem delu obravnava različne definicije ekskurzij, razvoj kompetenc udeležencev ekskurzije, cilje in naloge ekskurzij, odnos staršev do ekskurzij, različne delitvene kriterije ekskurzij in izpostavlja vse temeljne elemente, ki jih mora zaposlen v vzgojno-izobraževalni ustanovi (učitelj/profesor – organizator) upoštevati pri organiziranju ekskurzij. Drugi teoretični del zajema medpredmetno povezovanje geografije in zgodovine, medtem ko tretji del oriše pokrajino Prekmurje iz geografske in zgodovinske perspektive. V empiričnem delu, kjer smo analizirali 25 pripravljenih ekskurzij v Prekmurje (vzorec naše raziskave), naloženih na spletišču Uporabna geografija, ugotavljamo, da prevladujejo osnovnošolske, medpredmetne, regionalne, enodnevne ter digitalno-klasične ekskurzije v Prekmurje. Murska Sobota velja za najbolj obiskano lokacijo, medtem ko Plečnikova cerkev v naselju Bogojina za najbolj obiskano znamenitost Prekmurja. Avtorji ekskurzij so za največkrat uporabljeni didaktični pripomoček izbrali zemljevid. Ugotavljamo, da med pripravljenimi ekskurzijami prevladujejo geografski cilji, vsebine in naloge. Opisovanje (ponekod v obliki krajših odgovorov na vprašanja) velja za največkrat uporabljen tip dejavnosti. Geografske in zgodovinske tematike se na določenih lokacijah pojavljajo tako posamično, kot tudi medpredmetno prepleteno. S SWOT analizo predstavimo pozitivne in negativne značilnosti pripravljenih ekskurzij v Prekmurje, v aplikativnem delu naloge pa izdelamo primer didaktično ustrezne geografsko-zgodovinske ekskurzije v Prekmurje.
Ključne besede: ekskurzija, Uporabna geografija, vzgoja, izobraževanje, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (5,79 MB) |
3. Prispevek k poznavanju represije novih oblasti v Prekmurju v prvem obdobju po drugi svetovni vojni : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Ključne besede: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,30 MB) |
4. Načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih : diplomsko deloLea Hul, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej na kratko predstavili zgodovino predšolske vzgoje v Prekmurju. Nato smo se osredotočili na ples in njegove značilnosti ter njegov pomen za razvoj predšolskega otroka. Opredelili smo različne vrste plesnih dejavnosti, pristope, oblike in metode za načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v vrtcih.
V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali potek načrtovanja in izvajanja plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je zajemal vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Uporabili smo neslučajnostni vzorec 63 pedagoških delavcev prekmurskih vrtcev.
Raziskava ponuja vpogled v prakso načrtovanja in izvajanja plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih ter poudarja pomen raznolikosti pristopov in izzivov, s katerimi se vzgojitelji soočajo. Rezultati lahko predstavljajo izhodišča za nadaljnji razvoj in izboljšanje pedagoške prakse na področju plesne vzgoje v predšolskih ustanovah v Prekmurju.
Ključne besede: plesne dejavnosti, načrtovanje, izvajanje, predšolski otroci, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 157; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,10 MB) |
5. Priredbe prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila : magistrsko deloTimi Svetanič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu proučimo splošne značilnosti slovenske in prekmurske ljudske pesmi, zapisovalce slovenske in prekmurske ljudske pesmi, ter zgodovino in razvoj slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Proučimo tudi geografske in splošne značilnosti Prekmurja, značilnosti prekmurskega jezika, življenje in dela Carla Orffa, ter Orffov inštrumentarij. V magistrsko delo je vključenih še pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila. Zajeta je analiza pesmi, prevod pesmi, analiza priredbe pesmi in sama priredba pesmi. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na načelu iskanja virov o značilnostih slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Analiza temelji na dveh knjigah Zmage Kumer z naslovoma Slovenska ljudska pesem in Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Sledi analiza življenja Carla Orffa in značilnosti Orffovih inštrumentov. Na koncu pa je še zajetih pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila.
Ključne besede: Ljudska glasba, prekmurska ljudska pesem, Prekmurje, Orffova glasbila.
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 66
Celotno besedilo (5,64 MB) |
6. |
7. Rdeča armada in osvoboditev prekmurja leta 1945: kolektivna memorija lokalnega prebivalstva : magistrsko deloDarjan Lorenčič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se ukvarja s prihodom Rdeče armade v Prekmurje in osvoboditvijo pokrajine leta 1945. Metodološko se naloga naslanja na analizo zbranih ustnih pričevanj posameznikov, ki vzdržujejo kolektivno memorijo na prihod rdečearmejcev, in so ali sami doživeli ta prelomni dogodek ali pa so povzeli pričevanja svojcev. Pričevanja so obenem komparativno analizirana s podatki, ki jih dobimo v arhivskih, časopisnih in drugih virih ter v najbolj relevantni literaturi. Ponujajo nam originalni vpogled v dojemanje takratnih dogodkov iz perspektive lokalnega prebivalstva. Pri priklicevanju preteklih dogodkov v spomin odigra ključno vlogo kolektivna memorija, zato je v uvodnem delu pojasnjen koncept le-te, kar je bistveno za razumevanje delovanja spomina v odnosu do kolektivnega. Naloga je nato razdeljena na dva glavna dela: v prvem je nanizana naracija dogodkov, ki so sledili do osvoboditve, s poudarkom na vojaških operacijah Rdeče armade, ki so prikazane tudi s pomočjo vojaških zemljevidov; medtem ko drugi del temelji na pričevanjih in zajema dogodke od prihoda rdečearmejcev do utrditve nove jugoslovanske oblasti po vojni.
Ključne besede: Prekmurje, osvoboditev 1945, Rdeča armada, druga svetovna vojna, pričevanja, kolektivna memorija.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 1255; Prenosov: 316
Celotno besedilo (9,91 MB) |
8. Čebelarstvo in njegovo vključevanje v kontekst osnovnošolskega izobraževanja na področju Prekmurja : magistrsko deloTjaša Ficko, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Čebelarstvo in njegovo vključevanje v kontekst osnovnošolskega izobraževanja na področju Prekmurja sestavljajo teoretični, empirični in praktični del, ki se med seboj dopolnjujejo ter nadgrajujejo. Teoretični del magistrske naloge opredeljuje zgodovino čebelarstva, biološki, kulturni, naravoslovni in pedagoško-didaktični sklop.
V empiričnem so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo ugotavljali, ali učitelji razrednega pouka na področju Prekmurja vključujejo čebelarstvo v sam pouk ter v kolikšni meri. Ugotavljali smo tudi, ali osnovne šole na področju Prekmurja izvajajo čebelarski krožek ter ali se učitelji poslužujejo mentorstva čebelarskemu krožku. Pri tem so nas zanimale razlike v starosti ter stratumu anketirancev. V raziskavi, ki je potekala oktobra 2020, je bilo vključenih 77 učiteljev razrednega pouka iz sedmih osnovnih šol iz Prekmurja. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika.
V empiričnem delu magistrske naloge smo prišli do ugotovitev, da učitelji v sam pouk vključujejo temo čebelarstvo skozi razne obvezne učne predmete in sicer največkrat v obsegu ene šolske ure ali več. Prav tako smo ugotovili, da večji delež šol čebelarskega krožka ne izvaja ter da anketirani učitelji niti nimajo interesa po mentorstvu v čebelarskem krožku.
Kot posledico teh ugotovitev empiričnega dela smo ustvarili praktični del magistrske naloge, katerega cilj je spodbuditi učitelje k izvajanju čebelarskega krožka. Zasnovali smo primer obravnave teme čebelarstva v sklopu čebelarskega krožka, ki je namenjen učiteljem razrednega pouka. Primer priprave smo oblikovali za celotno šolsko leto.
Ključne besede: čebelarstvo, čebelarski krožek, osnovna šola, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 860; Prenosov: 206
Celotno besedilo (5,79 MB) |
9. Prekmurski in porabski ljudski plesi, prilagojeni za otroške folklorne skupine : magistrsko deloMartina Tratnjek, 2021, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili folklorno dejavnost in njene komponente kot zaključeno celoto. Posebno pozornost smo namenili otroškemu izročilu in pravilnemu posredovanju le-tega otrokom. Predstavili smo tudi zastopanost plesnega izročila v gradivih pri pouku glasbene umetnosti. V praktičnem delu smo pripravili video in bralno gradivo, ki bralca usmerja pri poučevanju prekmurskih in porabskih ljudskih plesov. V empiričnem delu smo želeli ovrednotiti praktični del magistrskega dela. Pomagali smo si s strokovnimi recenzijami strokovnjakov s področja folklorne dejavnosti - Mirka Ramovša in Adriane Gaberščik. Analiza strokovnih recenzij je pokazala, da je video in bralno gradivo ustrezno pripravljeno in uporabno za poučevanje na razredni stopnji osnovne šole.
Ključne besede: folklorna dejavnost, kulturna dediščina, otroška folklorna skupina, ljudski ples v osnovni šoli, Prekmurje in Porabje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1272; Prenosov: 449
Celotno besedilo (4,56 MB) |
10. Primeri ekskurzij pri predmetu družba v 4. razredu osnovne šole na območju Prekmurja : magistrsko deloDoroteja Horvat, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljen severovzhodni del Slovenije, tj. Prekmurje. Opisane so njegove naravno- in družbenogeografske značilnosti. Opredeljen je predmet družba in predstavljeni so didaktični načini za izvajanje tega predmeta. Pri tem se naloga osredotoča na način izvajanja, ki učencem omogoča izkušenjsko in aktivno učenje, t. i. ekskurzijo, in ga v teoretičnem delu podrobneje razloži. Glede na to, da se naloga navezuje na domači kraj oz. domačo pokrajino, so med seboj primerjani tudi vzgojno-izobraževalni cilji in vsebine o domačem kraju in domači pokrajini v priročnikih za učitelje različnih založb. V praktičnem delu magistrske naloge sta načrtovani in pripravljeni podrobni učni pripravi za izvajanje ekskurzij na območju Prekmurja za učence četrtih razredov devetletne osnovne šole. Pripravljeni sta ekskurziji grad Grad na Goričkem in gozdna učna pot Tromejnik.
Ključne besede: družba, ekskurzija, domača pokrajina, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 942; Prenosov: 153
Celotno besedilo (6,88 MB) |
