| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 373
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok
Maruša Fridrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj in motorične sposobnosti, pri slednjih smo podrobneje opredelili sposobnost ravnotežja, kjer smo predstavili pojavne oblike ravnotežja, razvoj ravnotežja pri otrocih in čutilo za ravnotežje. Opredelili smo tudi metode in vadbo za razvijanje ravnotežja. V empiričnem delu smo predstavili pedagoški eksperiment in rezultate naše raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo za testiranje otrok uporabili deset motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Uporabili smo jih na začetku in koncu eksperimenta, ki smo ga izvedli v obdobju dveh mesecev, in sicer od aprila do junija 2019. Za raziskovalni vzorec smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok. Ugotovili smo, da pred eksperimentom med skupinama ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti, prav tako ni statistično značilne razlike med skupinama glede na spol. Po eksperimentu je med skupinama obstajala statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti; pri deklicah ni statistično značilne razlike med skupinama, pri dečkih pa je razlika med skupinama statistično značilna. Prišli smo do zaključka, da lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja pomembno vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorični testi ravnotežja, vadba za razvijanje ravnotežja.
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 200; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
POMEN DRUŽINSKEGA OKOLJA ZA GIBALNI IN ŠPORTNI RAZVOJ OTROKA
Špela Vitrih, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pomen družinskega okolja in pridobiti informacije, kako in koliko so starši na Prevaljah športno/gibalno aktivni skupaj z otroki. Diplomsko delo je bilo pisano med epidemijo covid-19, zato je bil tudi anonimni anketni vprašalnik sestavljen tako, da so starši odgovarjali, kako je bilo pred epidemijo covid-19. Razdeljenih je bilo 190 anket, od tega jih je bilo vrnjenih in analiziranih 96. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka in dejavniki gibalnega razvoja otroka v otroštvu. Predstavljen je športni razvoj otroka ter vpliv družine in vloga odraslih pri gibalnem in športnem razvoju otroka. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati anonimne ankete. Anketo so izpolnili starši, katerih otroci obiskujejo vrtec Krojaček Hlaček na Prevaljah. Ugotovitve raziskave – skoraj vsi anketirani starši so seznanjeni s pomenom športne/gibalne aktivnosti za hitrejši razvoj otrok na drugih področjih; večina staršev je aktivna skupaj z otroki večkrat na teden, največ se ukvarjajo s pohodništvom in planinarjenjem, najmanj pa z rolanjem; če bi imeli več možnosti, bi se pogosteje ukvarjali s športom skupaj z otrokom.
Ključne besede: gibalni razvoj, starši, predšolski otrok, športne in gibalne aktivnosti.
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Lutka kot pomoč v uvajalnem obdobju
Irena Dobovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Delo z lutko je v vrtcu zelo priljubljen in učinkovit način, s katerim lahko dosegamo najrazličnejše cilje. Lutka se v življenju otroka pojavlja v dveh oblikah, in sicer v vsakdanjem življenju in kot medij v gledališki igri. Lutka je posrednik med otrokom in odraslim kakor tudi med otrokom in okoljem. Pri lutkah so pomembni oblika, barva in material. Lutka mora zadostiti vsem potrebnim kriterijem za dobro igračo in mora smiselno služiti svojemu namenu. Izdelana je lahko iz različnih materialov (blago, usnje, les, vrvica, volna …). Izdela jo lahko vzgojitelj, starejši otroci ... Možnosti za delo z lutko je veliko, odvisno je tudi od domiselnosti vzgojitelja, saj jo dejansko lahko uporabi pri uresničevanju ciljev z vseh področij dejavnosti po Kurikulu. (Gogala idr. v Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2011). V praktičnem delu smo želeli otrokom približati aktivnosti v vrtcu s pomočjo lutke. Nekaj otrok v skupini je bilo v letošnjem letu na novo, zato so potrebovali nekaj časa, da so se privadili rutini. S pomočjo lutk smo jim omogočili prijetno in sproščeno bivanje brez stresa. Pomembno je, da vzgojitelj verjame v moč lutk, da jih pogosto uporablja, vendar s pravo mero in v različnih oblikah ter ob različnih priložnostih. Poznati in razumeti mora pomen lutk kot metafore. Skozi lutkovno dejavnost bo odkril nagnjenja in nadarjenost v vsakem posameznem otroku.
Ključne besede: predšolski otrok, uvajalno obdobje, lutka, igra, komunikacija
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

4.
Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu
Nina Šelih, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu je opisan gibalni razvoj otroka. Opisali smo faze in načela gibalnega razvoja. V nadaljevanju smo opisali naravne oblike gibanja, njihovo delitev ter predstavili različne primere le-teh. Opisali smo vlogo vzgojitelja ter predstavili dosedanje raziskave in ugotovitve. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu, cilj diplomskega dela pa je bil, da s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovimo količino izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcu in kakšen pomen predstavlja vzgojiteljem izvajanje le-teh. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo – anonimni anketni vprašalnik. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene vzgojitelje v Vrtcih občine Žalec. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni dlje časa, v svojem Letnem delovnem načrtu ne načrtujejo več različnih naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni manj časa, ter vzgojitelji, ki so v svojem prostem času več aktivni, se med načrtovanimi in vodenimi oblikami gibalno-športnih dejavnosti ne poslužujejo več naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so manj aktivni. Prav tako smo ugotovili, da pri načrtovanju teka v Letnem delovnem načrtu ni razlike glede na starostno skupino otrok, ki jo imajo vzgojitelji, ter da vzgojitelji, ki živijo na podeželju, naravnih oblik gibanja ne izvajajo večkrat kot vzgojitelji, ki živijo v mestu.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj otroka, naravne oblike gibanja, vloga vzgojitelja, gibalno-športne dejavnosti, količina izvajanja naravnih oblik gibanja
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 158; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Eksperimentalna raziskovalna škatla za predšolske otroke: Peščeni filter
Nina Kopič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ozaveščenost in občutljivost otrok za skrb ter varovanje okolja, lahko dosegamo že v predšolskem obdobju. Nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, naravo opredeljuje kot eno izmed posebnih področji dejavnosti v vrtcu. Vzgojitelji otrokom omogočamo pridobivanje izkušenj z odkrivanjem in raziskovanjem neokrnjene narave. Preko naravoslovnih vsebin otrok razvija svoje sposobnosti in spretnosti naravoslovnih postopkov. Sprva preprostih, zatem zahtevnejših in abstraktnejših. Naš cilj je dejavnosti prilagoditi otrokovi starosti, veščinam in razvoju, hkrati pa mu omogočiti izzive, s katerimi se preizkusi tudi v čem težjem, novem in nepoznanem. Monotonost v igralnicah vrtca lahko preprečimo z interesnimi naravoslovnimi kotički. Z avtorsko Eksperimentalno raziskovalno škatlo: Peščeni filter, ki je v diplomski nalogi podrobno predstavljena, smo ugotavljali vlogo naravoslovnih škatel pri predšolskih otrocih v vrtcu. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem, konkretnem vzorcu 24 otrok, oziroma 12 parov, starih 5−6 let. V empiričnem delu smo predstavili in interpretirali rezultate otrok. Podatke smo pridobili z enim preverjanjem in jih zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike - s strukturiranim opazovanjem, ter kvalitativne tehnike - z nestandardiziranim intervjujem. Otroci so z materiali in pripomočki znotraj škatle, samostojno raziskovali in izvedli eksperiment. Ugotovili smo, da škatla otrokom omogoča aktivno učenje, vpliva na njihovo pridobivanje pozitivnih naravoslovnih izkušenj in spodbuja razvoj sposobnosti sodelovanja otrok.
Ključne besede: predšolski otrok, eksperimentalna raziskovalna škatla, peščeni filter
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (11,40 MB)

6.
Spoznavanje človeškega telesa s pomočjo didaktičnih iger v vrtcu
Saša Bradaškja, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje človeškega telesa s pomočjo didaktičnih iger v vrtcu, je sestavljeno iz teoretičnega dela, praktične zbirke didaktičnih iger in empiričnega dela. Didaktična igra vsebuje tri različne verzije igre, ki so prilagojene glede na starost otrok, sposobnosti in znanje. Skozi igro otrok podrobneje spozna človeška čutila. V teoretičnem delu predstavimo pomen naravoslovja v vrtcu, definicije in vlogo igre v otroštvu, podrobneje raziščemo didaktične igre, pojasnimo vlogo odraslega pri igri, podamo informacije o čutilih in razvoju zaznavanja ter mejnike pri razvoju otroka. Didaktično igro smo preizkusili v vrtcu Pobrežje. V raziskavi so sodelovali sto trije otroci, stari od tri do šest let. Od tega je bilo oseminštirideset dečkov in petinpetdeset deklic. Na podlagi obdelanih podatkov, smo ugotovili, da se pri igri ne glede na spol, starost, osebnostne značilnosti ali znotraj skupine igralcev, ne pojavljajo statistično značilne razlike. S tem lahko potrdimo, da je oblikovana naravoslovna didaktična igra uporabna kot metoda za učenje o čutilih v predšolskem obdobju. Ugotavljamo, da igra dovoljuje iskanje različnih odgovorov, zato je primerna za uporabo na več področjih ter, da ima pomembno vlogo tudi vzgojitelj, ki otroke skozi postopek vodi.
Ključne besede: naravoslovna didaktična igra, čutila, predšolski otrok
Objavljeno: 11.05.2021; Ogledov: 211; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
Razvoj tehnične ustvarjalnosti v predšolskem obdobju skozi vidik uporabe različnih delovnih gradiv
Sara Gačnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Tehnika nas obdaja na vsakem koraku. Obkroža nas veliko različnih gradiv, s katerimi se začnemo seznanjati že v predšolskem obdobju. Nekatera se pojavljajo pogosteje, druga redkeje. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen tehnike v predšolskem obdobju ter igrače in igre kot načina učenja. Nadaljevali smo s predstavitvijo Kurikuluma za vrtce in povezavo tehnike z drugimi področji. Opisali smo vlogo vzgojitelja pri spoznavanju tehnike in različnih gradiv v vrtcu ter tehnični kotiček. V nadaljevanju smo opisali različne delovne postopke in varnost pri delu ter podrobneje predstavili različna delovna gradiva. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, katera delovna gradiva in delovni postopki se v vrtcih uporabljajo najmanj in zakaj. Preverili smo, ali starost vzgojiteljev in starostna skupina otrok vplivata na ponujanje bolj raznolikega gradiva pri načrtovanih dejavnostih na področju tehnike. Anketirali smo 40 vzgojiteljic iz vrtcev v Spodnji Savinjski dolini. Ugotovili smo, da se v predšolskem obdobju najmanj uporabljajo kovina, žica, usnje in furnir. Vzroka za to sta predvsem neprimerna starost otrok in nedostopnost delovnih gradiv. Prav tako smo ugotovili, da se uporaba različnih gradiv statistično ne razlikuje glede na starost vzgojiteljev ali starostno obdobje. Pri uporabi delovnih postopkov smo ugotovili, da se najmanj uporabljajo žaganje, vrtanje in prebijanje. Razlogi so povezani predvsem z varnostjo in neprimerno starostjo otrok. Tudi tu smo ugotovili, da se pogostost uporabe različnih delovnih postopkov statistično ne razlikuje glede na starost vzgojiteljev, se pa statistično značilno razlikuje glede na starostno obdobje. Po obdelavi podatkov smo v praktičnem delu diplomskega dela pripravili primere dejavnosti za tehnična gradiva, ki so se izkazala za najmanj uporabljana. Poskušali smo upoštevati razloge anketiranih za neuporabo gradiv, zato smo za predstavljene primere dejavnosti uporabili manj nevarne delovne postopke in gradiva, ki se nam zdijo dostopnejša.
Ključne besede: vrtec, delovna gradiva, predšolski otrok, tehnika, primeri dejavnosti
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (5,13 MB)

8.
Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok
Mateja Mavrin, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok, smo skozi daljše časovno obdobje in s pomočjo motoričnih testov spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok. V prvem delu diplomskega dela smo s pomočjo literature želeli predstaviti, kakšen je pomen gibalnih dejavnosti za razvoj otrok in kakšne so značilnosti celotnega otrokovega razvoja. Predstavili smo dejavnike otrokovega razvoja ter kakšno vlogo imajo pri samem razvoju otrok odrasli . Opisali smo tudi, kakšne so naravne oblike gibanja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili analizo motoričnih testov. Glavni namen diplomske naloge je bil spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok ter ali bodo tisti otroci, ki v času opravljanja testov preživijo večino časa zunaj, bolj gibalno razviti in uspešni od otrok, ki se večinoma časa zadržujejo v notranjih prostorih in so tako v gibanju omejeni. V raziskavi je sodelovalo 33 otrok iz vrtca Otona Župančiča Črnomelj, starih od 4 do 6 let, ki so predstavljali skupino TELOVADNICA, 33 otrok, ter skupina GOZD, 28 otrok iz Vrtca Ivančna Gorica. Podatke smo zbirali s pomočjo kvantitativne tehnike s pomočjo motoričnih testov, ki smo jih ponovili petkrat v obdobju enega leta. Rezultati obdelave so zavrnili hipotezo 1 (Pričakujemo, da bodo vsi otroci v času eksperimenta napredovali v motoričnem razvoju), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 18 in grafa 1. Rezultati pa so potrdili hipotezo 2 (Pričakujemo, da bodo otroci, ki imajo več gibalnih dejavnosti v naravi, na testiranju motoričnih sposobnosti dosegali boljše rezultate kot otroci, ki imajo manj gibalnih dejavnosti v naravi), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 19. Izračun T- testa je pokazal, da otroci iz skupine TELOVADNICA, 33 otrok, na začetku testiranja dosegajo slabše rezultate kot na koncu testiranja in da te razlike niso statistično značilne (nivo statistične značilnosti (p
Ključne besede: gibalni razvoj, gibanje, spremljanje gibalnega razvoja, predšolski otrok, vzgojitelj.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 205; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1001,28 KB)

9.
Zaznavanje začetnih in končnih glasov v besedi in branje otrok pred vstopom v šolo
Teja Goropevšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na glasovnem zavedanju skupine predšolskih otrok. Teoretični del ponuja opredelitev besede pismenost, razlago začetnega opismenjevanja in njegove dejavnike ter opisuje vse štiri komunikacijske dejavnike, zlasti branje. Hkrati se dotika tudi področja jezika v Kurikulumu za vrtce in poudarja glasovno zavedanje, se osredotoča na njegov pomen, na dejavnike in na povezavo glasovnega zavedanja z branjem. Empirični del je namenjen manjši skupini predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, ki smo jih individualno testirali s štirimi nalogami. Zanimalo nas je, ali bodo otroci prepoznali sličice, ali bodo prepoznali začetni in končni glas v besedi ter ali bodo prebrali določene besede. Opravljene preizkuse smo interpretirali za vsakega otroka posebej in za vse otroke skupaj. Rezultate smo povezali s teorijo in ugotovili, da je glasovno zavedanje temelj uspešnosti pri opismenjevanju. Vrtec daje otrokom spodbudno okolje in podporo pri procesu učenja pismenosti, saj so sleherni trenutek vpleteni v govorjenje, branje, poslušanje in pisanje.
Ključne besede: predšolski otrok, opismenjevanje, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, branje
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (632,89 KB)

10.
Pomen vrtca in vloga vzgojitelja pri postavljanju pravil in mej v predšolskem obdobju
Patricija Vrzel, 2018, diplomsko delo

Opis: V predšolski dobi otroka je zelo pomembno postavljanje pravil in mej, saj le-tako lahko sobivamo ter zadovoljujemo njihove in naše potrebe. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno, kako pomembno je postavljanje pravil in mej, na katere načine jih lahko postavimo in kako velik vpliv ima na to vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu. Z raziskavo smo v empiričnem delu raziskali, kdo v skupini in na katere načine postavlja pravila in meje ter zakaj je to tako zelo pomembno za otroka ter kako ukrepajo pri kršenju pravil in ali so pri tem dosledni ter ali pri tem obstajajo razlike glede na starostno skupino, starost strokovnih delavcev in delovno mesto. Vzorec zajema diplomirane vzgojitelje predšolskih otrok in pomočnike vzgojitelja iz vrtcev vzhodne regije. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, pri tem pa smo ugotovili, da obstajajo značilne razlike pri postavljanju pravil in mej v skupini glede na starostne skupine, starost strokovnih delavcev ter delovno mesto.
Ključne besede: doslednost, meje, pravila, predšolski otrok, vrtec, vzgojitelj
Objavljeno: 30.03.2021; Ogledov: 193; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (649,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici