| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 123
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Malčkove prve zgodbe
Pia Šulc, Nika Šulc, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Malčkove prve zgodbe je preveriti govor predšolskih otrok različnih starosti in spoznati njihov način pripovedovanja ter ustvarjanja lastne zgodbe. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opisovali otrokov govor na splošno, vse od začetkov otrokovega govora in do pripovedovanja, teorije govornega razvoja, spodbujanje, vplive ter dejavnike otrokovega govora, mišljenje in govor, otrokov govor skozi prvo in drugo starostno obdobje, splošno pripovedovanje otrok, pripovedovanje ob sliki, razvoj malčkovih prvih zgodb ter razlike v pripovedovanju med dečki in deklicami. V empiričnem delu smo v praksi preverili pripovedovanje otrok glede na prvič videni sliki, ki smo jim ju ponudili. Preverjali smo štiri skupine otrok različnih starostnih obdobij. Zanimalo nas je, ali je v pripovedovanju ob prvič videnih sličicah med otroki različnih starostnih obdobij opazna razlika, ali je opazna razlika med otroki, ki so v vrtcu že dlje časa in tistimi, ki so v vrtec šele prišli ter, ali so razlike med pripovedovanjem dečkov in deklic. Ugotovili smo, da otroci v razmiku dveh let pridobijo kar nekaj dodatnega besednega zaklada in potemtakem tudi bolje pripovedujejo. Bolje pripovedujejo tudi otroci, ki so v vrtcu že dlje časa. Opazili smo tudi, da so dečki bolje pripovedovali kot deklice.
Ključne besede: predšolski otroci, govor, pripovedovanje ob sliki, malčkove zgodbe, razvoj pripovedovanja
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

2.
Faktorji priljubljenosti 2D risank pri otrocih do 8 let
Lucija Hameršak, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava faktorje priljubljenosti 2D risank pri otrocih, starih do 8 let. Le-te smo razdelili na tehnične in sociološke ter psihološke faktorje. S pridobljenim znanjem smo v praktičnem delu diplomske naloge izdelali kratko risanko, imenovano Lenivec Leni. Izvedeno animacijo smo predstavili otrokom v vrtcu Zavrč. Pridobljene rezultate z intervjuja smo ocenili glede na spol in starost otrok. Ključna ugotovitev iz analize rezultatov je bila, da se s starostjo otrok viša prepoznavanje faktorjev priljubljenosti v risankah.
Ključne besede: faktorji popularnosti, predšolski otroci, animacija
Objavljeno: 23.04.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (876,11 KB)

3.
Drevesa postanejo lutke
Tjaša Omulec, 2021, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo s 25 otroki, starimi 5-6 let, izdelali lutkovno predstavo z naslovom Z vetrom gremo na potep na tematiko gozd in tako poglobili znanje otrok o posameznih drevesnih vrstah (bukev, hrast, kostanj, breza). Zanimalo nas je, ali priprava lutkovne predstave pripomore k povečanju znanja in prepoznavanju posameznih drevesnih vrst za otroke. Pred začetkom priprave lutkovne predstave smo preverili znanje otrok o prepoznavanju posameznih drevesnih vrst. Otroci so prepoznavali elemente dreves, natančneje liste, plodove in skorje izbranih drevesnih vrst. Zasnovali smo 7 priprav za pripravo lutkovne predstave. Otroci so v skupinah izdelovali posamezne drevesne lutke iz naravnih materialov izbranih drevesnih vrst, ki so predstavljale drevesa. Pripravili smo tudi sceno in lutkovno predstavo glasbeno opremili. Lutkovne predstave zaradi epidemije covid-19 nismo uspeli dokončati. Napredek v povečanju znanja o prepoznavanju posameznih drevesnih vrst smo preverili preko kamere. Ponovnega preverjanja znanja se je udeležilo 13 otrok. Na podlagi 13 otrok smo ugotovili, da je priprava lutkovne predstave pripomogla k povečanju znanja in prepoznavanju posameznih drevesnih vrst, saj so otroci pred pripravo lutkovne predstave v povprečju prepoznali več kot tri elemente, medtem ko so isti otroci po izdelani lutkovni predstavi v povprečju prepoznali skoraj osem elementov drevesnih vrst.
Ključne besede: predšolski otroci, lutke, drevesne vrste (bukev, kostanj, hrast in breza), lutkovna predstava
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (6,49 MB)

4.
Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzeja
Polona Gojkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju. V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Ključne besede: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

5.
Pripovedovanje s prstnimi lutkami
Erika Lapornik, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela Pripovedovanje s prstnimi lutkami je nastala na lastno pobudo za čim večje vključevanje lutk v skupino otrok v vrtcu. Namen diplomskega dela je bil preizkusiti, kako v vrtcu uporabimo pripovedovanje s prstnimi lutkami ter s tem pozitivno vplivamo na otrokov kognitivni in verbalni razvoj. Pripovedovanje s prstnimi lutkami smo vnesli v otrokov vsakdan in s tem spodbudili prednostno nalogo jezika. Cilji diplomskega dela so: otroke popeljati v magični svet lutk; seznaniti jih s prstnimi lutkami; s pomočjo otrok urediti lutkovni kotiček; ustvariti potujoče gledališče; skozi vodene dejavnosti popeljati otroke do izdelave prstnih lutk; ustvariti zabavno, prijetno in sproščeno vzdušje v skupini; uporabiti lutko kot motivacijsko sredstvo pri pripovedovanju zgodb; uporabiti lutko pri prednostni nalogi – razvoju jezika; seznaniti otroke s poezijo s pomočjo lutke; izboljšati otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so predstavljeni lutka, vloga vzgojitelja v lutkovnem procesu, vrste lutk, delitev lutk, najprimernejši materiali za izdelavo lutk in scenografije, prstno gledališče, oder v rokah in pripovedovanje z lutko. S pomočjo praktičnega dela v oddelku smo pri otrocih dosegli, da pravilno vodijo prstno lutko, se vživijo v določen lik in spontano pripovedujejo zgodbo s pomočjo lutke. Lutke so tako postale del vsakdana in so otroke spodbujale ne le v lutkovno-dramskem izražanju, pač pa tudi v jezikovnem razvoju.
Ključne besede: gledališče, igra, improvizacija, pripovedovanje, izdelovanje, prstne lutke, predšolski otroci.  
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

6.
Poosebljanje pri predšolskih otrocih
Karin Štrtak, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje pojav poosebljanja pri predšolskih otrocih. Poosebljanje je naraven pojav, pri katerem otroci neživim stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Predšolski otroci si zunanji svet okrog sebe razlagajo predvsem z lastnega vidika. S poosebljanjem in drugimi miselnimi procesi v predšolskem obdobju se je ukvarjal Jean Piaget, ki se uvršča med največje teoretike na področju kognitivnega razvoja. Iz tega razloga je njegova teorija vključena v teoretični del diplomskega dela. Praktično raziskovanje se osredotoči na pojavljanje poosebljanja v predšolskem obdobju in poskuša ugotoviti, ali je poosebljanje povezano s starostjo in spolom otrok. Raziskava poteka s pomočjo individualnih pogovorov s predšolskimi otroki, izvedenih v različnih vrtcih. Za omenjene individualne pogovore je bil uporabljen vprašalnik, ki sta ga izdelala Kayoko Inagaki in Giyoo Hatano. Ugotovitve izvedene raziskave kažejo, da otroci v predšolskem obdobju vsekakor poosebljajo in da je proces poosebljanja povezan s starostjo otrok, medtem ko spol predšolskih otrok pri poosebljanju ni pomemben.
Ključne besede: predšolski otroci, kognitivni razvoj, simbolna igra, poosebljanje, animizem
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (796,72 KB)

7.
Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju
Urška Krašovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju je bilo ugotovljeno, da so otroci, ki so bili vključeni v gibalni program (eksperimentalna skupina), bolje razvili ravnotežje kot otroci, ki te dejavnosti niso izvajali (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih 3 in 4 leta. Vzorec 33 otrok je bil razdeljen po spolu (16 deklic in 17 dečkov) in glede na skupino (eksperimentalna in kontrolna). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Za obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo treh motoričnih testov za ravnotežje, smo uporabili deskriptivno statistiko. Za primerjavo med skupinama smo uporabili metodo analize razlik (t–test za neodvisne vzorce, t-test za odvisne vzorce). Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri finalnem merjenju dosegla boljše rezultate (GU = 0,344) kot kontrolna skupina (GU = -0,324). Pred in po eksperimentu med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki so imeli načrtovano in vodeno dejavnost za razvoj ravnotežja, gibalno učinkovitejši, saj je najnižja vrednost GU finalnega merjenja 0,212, najvišja vrednost GU pa 1,098.
Ključne besede: predšolski otroci, motorične sposobnosti, ravnotežje, motorični testi, vpliv vadbe
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (740,42 KB)

8.
Zamaški kot pripomočki za razvijanje matematičnih sposobnosti predšolskega otroka
Sabina Boltes, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zamaški kot pripomočki za razvijanje matematičnih sposobnosti predšolskega otroka teoretično, praktično in empirično opisuje plastične zamaške, ki nam lahko služijo kot didaktični pripomoček pri matematičnih vsebinah, dejavnostih in igrah s skupino predšolskih otrok. V teoretičnem delu diplomskega dela predstavijamo kako pomembno je zgodnje poučevanje in učenje matematike za razvoj njegovih matematičnih sposobnosti. Namen našega raziskovalnega dela je prikazati, kako uporabi plastične zamaške kot didaktični pripomoček pri razvijanju matematičnih sposobnosti predšolskih otrok, in sicer skozi aktivnosti in igre, v povezavi z matematičnimi vsebinami. Želimo ugotoviti, ali lahko s preprostim plastičnim materialom, kot je zamašek, razvijamo osnovne matematične pojme (urejanje in razvrščanje, relacije, simetrija in aritmetika). V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v vrtcu s skupino 38 otrok, starih med 4 in 5 let. V praktičnem delu naloge smo z otroki izvedli začetno opazovanje, s katerim smo preverili njihovo predznanje. Nato smo z vsakim otrokom izvedli še končno opazovanje s sedmimi aktivnostim in dvema igrama, na osnovi česar smo ocenili napredek otrok ob spoznavanju vsebin matematike preko aktivnosti. Ugotovili smo, da ob didaktični uporabi zamaška predšolski otrok razvija matematične sposobnosti skozi aktivnosti in igro.
Ključne besede: predšolski otroci, matematika, zamaški, didaktični pripomočki
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 238; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

9.
Neobvezno cepljenje predšolskih otrok
Janja Šmigoc, 2020, diplomsko delo

Opis: Pomembno vlogo pri cepljenju predšolskih otrok ima medicinska sestra, saj ima prav ona prvi stik s starši v otroški posvetovalnici. Starši vse več berejo, se posvetujejo z drugimi starši, prijatelji in sorodniki ter pridobivajo informacije, zato je zelo pomembno, da jim medicinska sestra razloži pomen neobveznega cepljenja. Z raziskavo smo ugotavljali ozaveščenost staršev o neobveznem cepljenju in ali bi se starši odločili za neobvezno cepljenje, če to ne bi bilo plačljivo.
Ključne besede: Medicinska sestra, predšolski otroci, neobvezno cepljenje, neželeni stranski učinki, otroški dispanzer.
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 95; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (776,31 KB)

10.
Socialna izključenost otrok v predšolskem obdobju
Viktoria Breskoč, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izpostavljen problem socialne izključenosti otrok, ki se vključujejo v vrtce po Sloveniji. Socialna izključenost lahko že v ranem otroštvu negativno vpliva na otrokovo življenje. O problemu, ki se pojavlja vse pogosteje, pa se danes govori premalo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen vpliv socialne izključenosti na otroka, vloga odraslih, izpostavljene so nekatere skupine socialno izključenih otrok, predstavljeno pa je tudi dejansko stanje socialne izključenosti v Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati standardiziranega intervjuja, v katerem so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok. Cilj empiričnega dela je bil raziskati pojav socialne izključenosti v predšolskem obdobju, pogostost pojava, kako se kaže in kateri otroci so največkrat socialno izključeni. Analiza intervjujev je pokazala, da je socialna izključenost prisotna že v predšolskem obdobju otrok, tako v kombiniranih oddelkih kot tudi v prvem in drugem starostnem obdobju. Pojavlja se zelo pogosto in se kaže v vseh delih dnevne rutine.
Ključne besede: Predšolski otroci, revščina, socialna izključenost, socialne kompetence, vzgojitelj.
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 209; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (468,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici