| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preživljanje zakonca po razvezi zakonske zveze
Nadja Strašek, 2015, diplomsko delo

Opis: Preživninska obveznost med razvezanima zakoncema je ena izmed najpomembnejših pravic in dolžnosti, ki nastane kot posledica razveze zakonske zveze. Razmerja med nekdanjima zakoncema ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je temeljni zakon na družinskopravnem področju. Najpogosteje se vprašanje preživljanja nepreskrbljenega zakonca ureja v postopku razveze zakonske zveze. Nekdanji zakonec, ki nima dovolj sredstev za življenje, ter brez svoje krivde ni zaposlen, pa lahko zahteva določitev preživnine tudi s posebno tožbo v enem letu, od kar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana ali je dejansko prenehala. Zakonca lahko prav tako skleneta sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ob določitvi preživnine igra pomembno vlogo tudi višina preživnine, ki je odvisna od potreb upravičenca in zmožnosti zavezanca. Določi se lahko za nedoločen ali določen čas, ki je potreben, da se zakonec vživi v nov položaj in si uredi razmere potrebne za življenje. Pravica do preživnine je strogo osebna pravica zakonca, zato ugasne s smrtjo zavezanca ali upravičenca. Če nekdanji zakonec pridobi premoženje oziroma svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali sklene novo zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, preživninska pravica preneha. Zaradi gospodarske krize se je opazno razmahnil pojav neplačevanja preživnin. Preživninski upravičenec ima možnost, da izvrševanje preživninske obveznosti izsili z izvršilnim postopkom. Kadar preživninski zavezanec ne spoštuje izvršilnega naslova ter pride do kršitev pravic in obveznosti, se to smatra kot kaznivo dejanje neplačevanja preživnine. Področje preživnin v Evropski uniji ureja Uredba Sveta št. 4/2009, imenovana tudi »preživninska uredba«, katere cilj je zagotoviti učinkovito in hitro izterjavo preživnin v vseh članicah Evropske unije.
Ključne besede: nepreskrbljen zakonec, preživnina, razveza zakonske zveze, preživninska uredba
Objavljeno v DKUM: 21.04.2016; Ogledov: 3342; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
PRIZNANJE IN IZVRŠITEV PREŽIVNINSKIH ODLOČB V EVROPSKI UNIJI NA PODLAGI BRUSELJSKE UREDBE I
Maja Janjić, 2011, diplomsko delo

Opis: Preživnina je eden pomembnejših institutov družinskega prava, ki omogoča zagotovitev sredstev za preživljanje mladoletnih otrok, otrok, ki se šolajo ali otrok, ki niso sposobni skrbeti sami zase. Poznamo tudi dolžnost preživljanja staršev, kadar se ti ne morejo preživljati sami. Dolžnost preživljanja obstaja samo med člani družine in temelji na solidarnosti. Države imajo v svojem nacionalnem pravu razdelana pravila, ki zadevajo preživljanje, način uveljavljanja preživnine in sankcije, ki doletijo neplačnika. S širjenjem Evropske unije in uvedbo evropskega državljanstva, ki je omogočil prosto prehajanje med državami Unije, se je povečalo število zakonskih zvez z mednarodnim elementom in posledično tudi število razvez. Problem se je pojavil pri uveljavljanju preživninskih odločb, ki jih je izdalo sodišče ene države članice v drugi državi članici, saj se pravila od države do države razlikujejo. Na tem področju je pomembno vlogo odigrala Bruseljska uredba I, ki je omogočila hitro priznavanje in uveljavljanje preživninskih odločb v drugih državah članicah. Bruseljska uredba je bistveno olajšala uveljavljanje preživninskih zahtevkov in skrajšala sodne postopke. Diplomska naloga obravnava način določitve pristojnosti ter postopek priznanja in izvrševanja preživninskih odločb kot ga ureja Bruseljska uredba I. Pojasnjuje postopek eksekvature ter položaj preživninskega dolžnika in preživninskega upravičenca v mednarodnih postopkih za priznanju in izvršitvi preživninskih zahtevkov. Zaradi vse večjega števila preživninskih zahtevkov, dolgotrajnih postopkov, ki so bili rezultat eksekvaturnih postopkov, restriktivnih pravil o pristojnosti in ostalih ovir za uveljavitev in izvrševanje preživninskih odločb, je nastala potreba po prenovi režima, ki ga je na področju preživnin vzpostavila Bruseljska uredba I. Sprejeta je bila Preživninska uredba, ki je uvedla nekaj potrebnih sprememb. Diplomska naloga na kratko obravnava tudi najpomembnejše vidike Preživninske uredbe, novosti, ki jih je uvedla in primerjavo z Bruseljsko uredbo I.
Ključne besede: preživnina, Bruseljska uredba I, družina, izvrševanje preživninskih odločb, priznanje preživninskih odločb, Preživninska uredba, pristojnost, mednarodno pravo, eksekvatura
Objavljeno v DKUM: 10.02.2011; Ogledov: 3761; Prenosov: 874
.pdf Celotno besedilo (547,03 KB)

Iskanje izvedeno v 4.83 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici