Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Konkurenčno pravo in konkurenčna politika nedvomno igrata veliko vlogo v Evropski Uniji. Že sama Pogodba Evropske skupnosti zagotavlja pogoje za svobodni trg in neovirano konkurenco. Eden izmed najpomembnejših členov na tem področju je 81. člen, ki prepoveduje sporazume med podjetji, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki bi lahko negativno vplivali na trgovino med državami članicami in katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence znotraj skupnega trga. Koncept usklajenega ravnanja predstavlja nekakšno varnostno mrežo, ki naj zajame vsa dejanja, ki omejujejo konkurenco, torej tudi neformalno sodelovanje med podjetji, ki jih ni mogoče označiti kot sporazume ali sklepe. Sam pojem ni nikjer v Pogodbi definiran, zato je ta naloga pripadla Sodišču Evropske Skupnosti. Najpomembnejši sta dve odločbi, in sicer Imperial Chemical Industries Ltd v Commission (Dyestuffs) in Suiker Unie v Commission. V teh dveh primerih je Sodišče podalo definicijo usklajenega ravnanja, in sicer je v Dyestuffs odločilo, da je usklajeno ravnanje oblika sodelovanja med podjetji, ki še ni dosegla stopnje sporazuma, ki zavestno nadomesti tveganje konkurence za medsebojno sodelovanje. V Suiker Unie pa je določilo, da se "kriterij za sodelovanje in mora razumeti v luči pravila, vsebovanega v PES v zvezi s konkurenco, in sicer, da mora vsak gospodarski subjekt samostojno določiti politiko, ki jo namerava izvesti na skupnem trgu." Vsako podjetje mora torej na trgu nastopati samostojno in neodvisno. Prepovedan je neposredni in posredni stik med tržnimi udeleženci, ki ima cilj ali učinek vplivati na ravnanje dejanske ali potencialne konkurence ali razkriti konkurentom svoje ravnanje na trgu. Potrebno je dokazati oba elementa usklajenega ravnanja, in sicer stik med udeleženci, ki je lahko neposreden ali posreden, ter posledico tega stika, med njima pa mora obstajati tudi vzročna zveza. Dokazno breme za obstoj usklajenega ravnanja je na konkurenčnem organu. Ko je obstoj usklajenega ravnanja enkrat dokazan, se dokazno breme prevali na podjetje, ki zatrjuje, da se usklajevanja ni udeležilo.
Ključne besede: konkurenčno pravo, konkurenčna politika, omejevanje konkurence, usklajeno ravnanje, dokazovanje
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 1
Celotno besedilo (415,71 KB)

Opis: Diplomska naloga obravnava aktualno problematiko pregona bagatelne kriminalitete, ki je danes najpogostejša oblika kriminalitete. Sodobni problemi kazenskega pregona se kažejo zlasti v številčnosti kaznivih dejanj, ki so manj nevarna za družbo, a zato (glede na nezahtevnost) toliko bolj zamudna za reševanje. Da bi situacijo spremenili, so bili tudi v slovenski kazenskopravni sistem uvedeni selekcijski mehanizmi, ki so bodisi materialnopravni bodisi procesnopravni. Prvi del naloge predstavlja teoretično podlago raziskovane tematike, ugotavlja dejansko stanje ter nakaže možnosti za soočanje z drobnim kriminalom. Izpostavljeno je prepletanje dveh nasprotujočih si načel v našem kazenskopravnem sistemu, legalitetnega in oportunitetnega. V drugem delu pa je bolj konkretno orisan postopek, ki sledi kazenski ovadbi in s tem vse možne variante reševanja bagatelne zadeve glede na specifičnost posameznega primera. Natančneje je predstavljen materialnopravni vidik obravnavanja manj nevarne kriminalitete, predvsem pa je zajet ves kompleks instrumentov in mehanizmov, s katerimi opravljajo državni tožilci selekcijo kazenskih zadev in tako ali drugače »odvračajo« kazenski pregon (poudarek je na odloženem pregonu in poravnavi) ter s tem na poseben način sankcionirajo bagatelna kazniva dejanja. Seveda je pri vsem tem dosledno upoštevana nedavno spremenjena slovenska zakonodaja. Preko strokovnih kritik se v drugem delu naloge ugotavlja tudi nekatere pomanjkljivosti in slabosti sodobnih pristopov k pregonu drobne kriminalitete. Podana je statistika Vrhovnega državnega tožilstva in izpostavljeno je vprašanje človekovih pravic. Vse to pa le zato, da bi se na koncu pokazala jasna in objektivna slika o enem najbolj obsežnih problemov v današnjem kazenskem pravu — bagatelni kriminaliteti.
Ključne besede: bagatelna kriminaliteta, kazensko procesno pravo, kazenski pregon, sodobni pristopi, izbirni mehanizmi
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 0
Celotno besedilo (368,99 KB)

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam s temeljnimi značilnostmi prekrškov kot ene izmed treh vrst kaznivih ravnanj. V nalogi sem na kratko predstavil tudi zgodovinski pregled prekrškovnega prava na območju RS ter v nadaljevanju ob najpomembnejših teorijah razlikovanja prikazal poglede kazenskopravnih teoretikov na problematiko razlikovanja med kaznivimi dejanji in prekrški. Bistvene razlike sem prikazal glede odgovornosti za prekršek pravnih oseb, samostojnih podjetnikov, ter posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost. Manj razlik najdemo pri obravnavi mladoletnikov. Najpomembnejše razlike so v načinu predpisovanja prekrškov oziroma kaznivih dejanj, saj kazniva dejanja predpisuje zgolj zakonodajalec z zakonom, medtem ko lahko prekrške predpisuje tudi vlada z uredbo in samoupravna lokalna skupnost z odlokom. Z analizo ureditve v drugih državah sem ugotovil, da imajo druge države podobno kot RS postopek o prekršku razdeljen na dva dela, pri čemer prvi del poteka pred prekrškovnim organom, drugi del pa pred rednim sodiščem.
Ključne besede: Kazenski postopek, Kaznivo dejanje, Mladoletniki, Odgovornost pravne osebe, Prekršek, Prekrškovni organ, Prekrškovno pravo
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 0
Celotno besedilo (10,92 KB)

Opis: Umetna inteligenca prinaša nove izzive in spremembe na področju različnih pravnih panog kot so ustavno, civilno in kazensko pravo, ter podpanogah, kot je pravo varstva osebnih podatkov, ki zahtevajo nove razlage in prilagoditve. Ključno je, da pravni sistemi zagotovijo preglednost razvoja, uporabe in uveljavljanja umetne inteligence, pri čemer se morajo upoštevati temeljne človekove pravice. Tehnologija in novi algoritmi spreminjajo s svojim načinom delovanja in odločanja na temeljne pojme v kazenskem pravu, kot so osumljenec, obtoženec, pošteno sojenje, obrazložitev odločitve, ki skupaj predstavljajo temelj pravne varnosti. Kljub doprinosu napredka umetna inteligenca prinaša tudi določene nevarnosti, saj je njeno delovanje pogosto nepredvidljivo, njeni pozitivni in negativni učinki pa se med seboj prepletajo. Bistveno je, da se pri uporabi UI ohranja spoštovanje ključnih vrednot, kot sta varstvo zasebnosti in človekovo dostojanstvo, katerih spoštovanje sta zelo pomembni za posameznika, ter imata velik vpliv na družbo. UI lahko pozitivno vpliva na družbo z večjo učinkovitostjo, produktivnostjo in konkurenčnostjo, vendar pa zahteva ustrezne ukrepe za zaščito temeljnih pravic. Evropska Unija je sprejela že več aktov in smernic za regulacijo UI, med njih spadajo Uredba o splošni zaščiti podatkov, Bela Knjiga o umetni inteligenci, predlog Uredbe o umetni inteligenci, Uredba o kibernetski varnosti, Etične smernice za zaupanja vredno UI, ter akcijski načrt za digitalno izobraževanje. Posebna previdnost je potrebna pri naprednih sistemih UI, ki temeljijo na poglobljenem učenju, saj obstaja tveganje, da bo prišlo do situacije, kjer nihče ne bo znal pojasniti določenih odločitev sprejetih s strani teh sistemov. V prihodnosti umetna inteligenca zagotovo ne bo mogla zamenjati pravnika, vendar pa bo pravnik, ki zna uporabljati umetno inteligenco lahko zamenjal tistega, ki je ne zna. V pravosodju so glavne prednosti uporabe UI povečana natančnost, pravičnost in učinkovitost pravnih postopkov. Kljub temu je potrebno zagotoviti, da so njene odločitve pregledne, etične in nediskriminatorne , saj se v kazenskih postopkih pogosto poudarja nepristranskost, ki pa v praksi še vedno ni popolnoma dosežena zaradi podzavestne pristranskosti ljudi. Pri uporabi UI je tako nujno ohranjanje visokih etičnih standardov in varovanje temeljnih človekovih pravic, da ne bi prišlo do negativnih posledic za posameznike in celotno družbo.
Ključne besede: Umetna inteligenca, kazenski postopek, kazensko pravo, kaznivo dejanje, Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Evropska Unija.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Študijsko gradivo je zasnovano kot integrirani pripomoček za študente prve stopnje univerzitetnega študijskega programa Pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki obiskujejo predmet Obligacijsko pravo. Gradivo je namenjeno podpori obrnjenemu in problemsko orientiranemu učenju, pri čemer vključuje teoretična vprašanja, trditve in praktične primere, s katerimi študentje poglobijo razumevanje obravnavane snovi. Vsako poglavje nudi usmeritve za študij, pregled ključnih pojmov in naloge za utrjevanje znanja. Gradivo pomaga študentom razvijati analitične sposobnosti in pravno razmišljanje, kar je bistveno za uspešno reševanje pravnih problemov tako med študijem kot v kasnejši karieri. Poleg priprave na izpit pri predmetu Obligacijsko pravo je gradivo koristno tudi za poglabljanje znanja pri drugih predmetih s področja civilnega in gospodarskega prava.
Ključne besede: obligacijsko pravo, splošni del obligacijskega prava, načela obligacijskega prava, razvrstitev obveznosti, sklepanje pravnih poslov, napake v stipulacijski fazi
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (67,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...