| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Ključne besede: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2769; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (938,61 KB)

2.
RAČUNOVODSKI IN DAVČNI VIDIK OBDAVČITVE LICENČNIN PO MEDNARODNI IN SLOVENSKI DAVČNI ZAKONODAJI
Rok Petek, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je problematika obdavčevanja licenčnin tako v slovenskem, kot v mednarodnem prostoru. Licenčnina je tako mednarodno, kot tudi v dvostranskih konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, definirana kot plačilo vsake vrste, prejeto kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah. Isti dohodek ali premoženje, v našem primeru so to licenčnine, je lahko obdavčen več kot enkrat. V tem primeru nastane dvojna obdavčitev dohodka in premoženja. Pri tem se lahko obdavči isti dohodek pri več osebah ali pa se večkratno obdavči isti dohodek iste osebe. O mednarodni dvojni obdavčitvi pogosto govorimo kot o vzroku za zaviranje mednarodnega gospodarstva. Do mednarodne dvojne obdavčitve v osnovi pride zaradi prekrivanja davčnih zakonodaj različnih držav, zato skuša večina držav preprečiti nastanek dvojne obdavčitve ali omiliti njene posledice s sklepanjem dvostranskih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja. S tem že uveljavljenim načinom izogibanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj, države in njeni rezidenti pridobijo na pravni varnosti zavezancev na davčnem področju oziroma se uspešno preprečuje davčna diskriminacija. Mednarodna pravna dvojna obdavčitev se v konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja torej odpravlja z razporejanjem ali omejevanjem pravic obdavčevanja držav pogodbenic. Po 12. členu Vzorčne konvencije OECD se licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in katerih upravičeni lastnik je rezident druge države pogodbenice, obdavčijo samo v tej drugi državi razen če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ter je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena. Kot je razvidno iz prejšnjega odstavka, Vzorčna konvencija OECD praviloma poudarja obdavčevanje dohodka v državi rezidentstva. V mednarodnem prostoru pa predstavlja pomembno vlogo tudi Vzorčna konvencija OZN, ki pa po drugi strani v večji meri poudarja princip obdavčevanja po viru. Namen Vzorčne konvencije OZN je spodbuditi sklenitev pogodb tako med razvitimi državami in državami v razvoju, kot tudi med samimi državami v razvoju državah ter standardizirati določbe teh pogodb. V 12. členu te konvencije je zapisano, da se licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, lahko obdavčijo v tej drugi državi, vendar pa se take licenčnine in avtorski honorarji lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države. Če je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati odstotkov (odstotek naj bi bil določen z dvostranskimi pogajanji) bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev. Če rezident države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej, se, tako kot v Vzorčni konvenciji OECD, uporabijo drugi členi konvencije. V Sloveniji pa se po drugi strani licenčnine in avtorski honorarji obdavčujejo v primeru, ko fizična oseba Sloveniji doseže dohodek iz prenosa premoženjskih pravic. Od izplačil licenčnin fizičnim osebam se davčni odtegljaj izračuna in plača po 130. členu veljavnega Zakona o dohodnini, in sicer v višini 25% od davčne osnove. Davčna osnova je dohodek
Ključne besede: Bilateralni sporazum, davčna osnova, Davčna uprava Republike Slovenije, davek po odbitku, država pogodbenica, država rezidentstva, država vira, dvojna obdavčitev dohodka in premoženja, ekonomska dvojna obdavčitev, intelektualna lastnina, izogibanje plačilu davka, licenčnine, mednarodna dvojna obdavčitev, oprostitev obdavčitve, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Organizacija združenih narodov, pravna dvojna obdavčitev, pravna oseba, premoženjska pravica, računalniška programs
Objavljeno: 06.07.2012; Ogledov: 4991; Prenosov: 337 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (671,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici