| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Ureditev področja študija študentov s posebnimi potrebami na Univerzi v Mariboru
Anja Radolič, 2019, magistrsko delo

Opis: Inkluzivna paradigma vzgoje in izobraževanja v Sloveniji pomeni, da dvotirni sistem šolanja ni več sprejemljiv, saj deli otroke na ''prizadete in normalne''. Ustrezen in pravičen je skupni sistem šolanja. Velike spremembe je prinesla tudi Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011). Vsaka univerza v Republiki Sloveniji ureja področje študija študentov s posebnimi potrebami na podlagi sprejetega pravilnika. Na fakultetah se število vpisanih študentov s posebnimi potrebami povečuje, z izvajanjem prilagoditev na makroravni in mikroravni pa se jim omogoči, kar se da enakopravne možnosti za študij. Poleg prilagoditev pa pomoč in podpora invalidnim osebam omogočata avtonomijo ter predstavljata način socialne vključenosti. Univerza v Mariboru ureja področje študija študentov s posebnimi potrebami s Pravilnikom o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru. V študijskem letu 2018/19 je bilo na omenjeni univerzi vpisanih 60 študentov s posebnimi potrebami. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da se na Univerzi v Mariboru večina prilagoditev izvaja, prav tako veliko študentov koristi različne oblike pomoči in podpore pri študiju.
Ključne besede: pomoč, prilagoditve, pravilnik, študenti s posebnimi potrebami, Univerza v Mariboru.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 296; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Računovodske rešitve srednje velikih gospodarskih družb v Madžarski pred vstopom in po vstopu v Evropsko zvezo
Sabina Sobočan, 2016, magistrsko delo

Opis: Pred vstopom Madžarske v Evropsko zvezo (v nadaljevanju EU) se je veliko gospodarskih družb, tako slovenskih kot tujih, širilo na Madžarsko in obratno. S širitvijo na druge trge so se morale gospodarske družbe prilagajati računovodskim rešitvam in zakonodaji v državi, kjer so želele poslovati. Z vstopom Madžarske v EU (to je 1. maja 2004) se je za države članice EU poslovanje na Madžarskem nekoliko poenostavilo, saj so morale vse polnopravne članice, med drugimi tudi Madžarska, prevzeti pravni red, uredbe in zakonodajo EU. Sprejete smernice EU je morala Madžarska implementirati v svojo zakonodajo na takšen način, da le-ta ni bila v nasprotju s sprejetimi smernicami EU. V magistrskem delu smo raziskali računovodske rešitve srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU, s poudarkom na oblikovanju in pomembnosti internega pravilnika na področju računovodenja za srednje velike gospodarske družbe. V prvi in v drugi fazi, v teoretičnem delu raziskave smo proučili teoretična izhodišča računovodskih rešitev srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred in po vstopu v EU. V tretji fazi, v empiričnem delu raziskave, smo z pomočjo ankete in raziskovalnih metod raziskali pomembnost vpliva urejenosti in zapisa računovodske politike srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU. Rezultati so pokazali, da srednje velike gospodarske družbe na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU niso dajale in ne dajejo velikega pomena na zapis in sprejetje računovodske politike, kljub zakonskim zahtevam, da so le-te morale biti (pred vstopom v EU, to je do 30. 4. 2004) in morajo biti zapisane in sprejete (po vstopu v EU, to je od 1. 5. 2004 do danes).
Ključne besede: Madžarska, Evropska zveza, računovodska načela, računovodska politika, temeljne ekonomske kategorije v računovodenju, srednje velike gospodarske družbe, zavezanci za sestavljanje letnega poročila, letno poročilo, poslovno poročilo, računovodsko poročilo, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, direktiva 2013/34/EU, pravilnik o računovodstvu
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 743; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

3.
OKUPACIJSKI SISTEMI V ČASU II. SVETOVNE VOJNE NA OZEMLJU DANAŠNJE RS
Kristina Brezjan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje pregled politične ureditve ter stanje razmer na ozemlju današnje republike Slovenije pred začetkom druge svetovne vojne, t.j. v Kraljevini Jugoslaviji, Hitlerjev pohod na oblast v Nemčiji z orisom pomembnejših dogodkov ter glavne značilnosti okupacijskih sistemov nemškega, italijanskega in madžarskega okupatorja, ki so razkosali ozemlje Slovenije na tri dele ter njihove ukrepe za priključitev ozemlja k njihovim državam, politiko raznarodovanja, mobilizacije, prisilnega preseljevanja slovenskega prebivalstva s ciljem postopnega uničenja slovenskega naroda. Okupacije in okupatorjevi ukrepi so predstavljeni skozi prizmo določb Haaškega pravilnika o vojskovanju na kopnem, kot priloge IV Haaške konvencije iz leta 1907, ki države podpisnice in pristopnice zavezuje spoštovati pravila o vojskovanju na kopnem, ki so jih vsi trije okupatorji pri okupaciji ozemlja današnje Republike Slovenije grobo kršili. Sile osi so kršile tudi 27.8.1928 sklenjen Mednarodni pakt o odpovedi vojni – t.i. Kellogg-Briandov pakt, katerega podpisnice so bile Nemčija, ZDA in Francija, Avstralija, Belgija, Kanada, Češkoslovaška, Irska svobodna država, Italija, Japonska, Nova Zelandija, Poljska, Južna Afrika in Združeno kraljestvo.
Ključne besede: okupacija, okupatorji, raznarodovanje, priključitev, mobilizacija, Haaški pravilnik o vojskovanju na kopnem 1907
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 965; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (835,25 KB)

4.
Pogoji, pristojnosti in odgovornosti izvršitelja
Klavdija Sgerm, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila in se osredotočila na izvršitelje, njihovo delo, naloge, pristojnosti in odgovornosti. Prav tako sem seveda skušala zajeti tudi vse ostalo, kar je z njimi povezano in pomembno tako pri njihovem delu kot tudi pri uspešnem opravljanju izvršilnih dejanj. Teorijo sem na določenih mestih podkrepila s primeri iz sodne prakse. V zadnjem delu diplomske naloge je opisan pogovor z izvršiteljem, ki bralcu ponudi odgovore na konkretno zastavljena vprašanja. Omogoča vpogled v delo, primere in življenjske izkušnje enega izmed slovenskih izvršiteljev.
Ključne besede: izvršitelj, neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, izvršba na premičnine, Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja, obračun izvršitelja, varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja, odgovornost izvršitelja
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 664; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE
Erika Režek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Ključne besede: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1641; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (824,44 KB)

6.
SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST V PODJETJU WOLPAR D.O.O.
Tanja Hauptman, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Za podjetje je ključnega pomena, da so njegovi zaposleni aktivno vključeni v sam delovni proces, saj bodo lahko le tako s svojim znanjem, izkušnjami in drugimi vrlinami aktivno sodelovali pri uspešnem poslovanju podjetja in njegovem trajnostnem razvoju. Sistemizacija delovnih mest v podjetju je ključnega pomena za vodstvo podjetja, saj predstavlja osnovno organizacijsko orodje, s katerim lahko le-ta izvaja ključne delovne procese upravljanja, kadrovanja in načrtovanja dela v sami organizaciji. Vodstvo podjetja Wolpar d.o.o. je zaradi povečanega obsega dela in posledično povečanega števila zaposlenih bilo primorano vzpostaviti učinkovit sistem, ki bo omogočal pregled nad posameznimi delovnimi procesi in nalogami posameznikov. V ta namen smo oblikovali ključne cilje in naloge, ki smo jih želeli skozi pripravo diplomske naloge razdelati in s pomočjo katerih bi lahko oblikovali ključen dokument, Akt o sistemizaciji delovnih mest. Cilj diplomske naloge je bil pripraviti dokument sistemizacije delovnih mest, ki bo vključeval zahtevane kompetence za posamezno delovno mesto. S tem smo želeli povečati učinkovitost v podjetju, izboljšati pretok informacij in nalog med vodstvom in zaposlenimi ter izboljšati postopek zaposlovanja novih kadrov. V okviru diplomske naloge smo tako za vodstvo podjetja Wolpar d.o.o. oblikovali predloge in opise posameznih delovnih mest ter pripravili predlog organizacijske strukture delovanja podjetja. Prav tako smo na podlagi zbranih informacij in teoretičnih osnov pripravili predlog akta o sistemizaciji delovnih mest, ki ga bo vodstvo podjetja implementiralo v svoje poslovanje.
Ključne besede: Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, Organizacijska struktura, Sistemizacija dela, Delovno mesto, Zaposleni
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1705; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
MANAGEMENT CELOVITEGA UPRAVLJANJA STAVB
Simon Fleisinger, 2016, diplomsko delo

Opis: Upravljanje stavb zahteva izjemno široko paleto znanj s tehničnega, pravnega in ekonomskega področja. V diplomskem delu opredeljujemo upravnika stavbe kot naprednega vodjo, ki lahko na dolgi rok z dodatnim znanjem in razumevanjem osnovnih dejstev managementa celovitega upravljanja stavb, t.i. »facility managementa«, lastnikom nepremičnin bistveno zniža obratovalne in vzdrževalne stroške ter jim oplemeniti premoženje. Napreden vodja, t.i. »facility manager«, ne upošteva samo zakonskih predpisov, temveč pripravi kratkoročne in dolgoročne načrte za vse stavbe. Pri svojem delu potrebuje ustrezno kadrovsko zasedbo, ki mora poznati in razumeti vse procese znotraj organizacije. Sodeluje z notranjimi in zunanjimi zaposlenimi ter jih neprestano usmerja in nadzira. Napreden vodja si pri svojem delu pomaga z naprednimi programi in aplikacijami, ki mu omogočajo natančen pregled aktivnosti (npr. čiščenje stavb, hišniška opravila, varovanje okolice in stavb, skrb za požarno varnost, upravljanje kotlovnic, razna vzdrževalna dela, popravila, obnove itd.) za namen celovitega upravljanja stavbe ter izvršuje nadzor nad njimi. Slednje bomo v diplomskem delu pobližje predstavili na praktičnem primeru in podali konkretne predloge, kako olajšati delo upravnikov in postati konkurenčnejši na trgu.
Ključne besede: gradbeništvo, upravljanje stavb, vzdrževanje stavb, stanovanjski zakon, stvarnopravni zakon, pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, človeški viri, razvoj upravljanja stavb
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1403; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

8.
OBČINSKI PROGRAM ŠPORTA V MESTNI OBČINI KRANJ
Marko Prezelj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem teoretično preučil pravne akte, ki zavezujejo in podajajo smernice lokalni skupnosti, na podlagi katerih pripravijo občinski program športa. Občinski program športa v Mestni občini Kranj tako obsega dva ključna akta (Letni program športa za leto 2016 (Katalog informacij javnega značaja MOK, 12. seja sveta MOK, št. 900-168/2015-1-(52/04) z dne 16. 12. 2015) in Pravilnik o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 22/15)), skozi katera občina uresničuje javni interes in razvoj športne dejavnosti. Mestna občina Kranj je pri pripravi aktov s svoje pristojnosti samostojna, ampak mora upoštevati zakone, v tem primeru Zakon o športu /ZSpo/ (Uradni list RS, št. 22/98,), smernice nacionalnih aktov (Nacionalni program športa 2014–2023 /ReNPŠ14-23/ (Uradni list RS, št. 26/14) in Izvedbeni načrt nacionalnega programa športa 2014–2023 (Sklep vlade RS, št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 8. 2014)). Društva oziroma izvajalci letnega programa športa so temeljni nosilci športne dejavnosti in so zavezani za izpeljavo športnih programov, sofinanciranih iz javnih sredstev. MOK kot lokalna skupnost bi morala poskrbeti za vse občane in v svojem proračunu zagotoviti finančna sredstva za sofinanciranje programov športa za vse starostne kategorije ter si prizadevati, da bi bil šport dostopen vsem njenim prebivalcem. MOK kot lastnica športnih objektov in površin mora zagotoviti uporabo le-teh vsem svojim občanom po dostopni ceni. Javni objekti in površine so občinska last, kar pomeni, da so namenjeni izvajanju javnega interesa in zato morajo biti dostopni vsem izvajalcem letnega programa športa pod enakimi pogoji ter jim zagotoviti ustrezno vzdrževane in varne objekte in površine. MOK lahko razvoj športne dejavnosti izboljša predvsem z višjimi finančnimi sredstvi iz proračuna, pravili in kriteriji za sofinanciranje programov športa, ki bi vzpostavili konkurenco med izvajalci ter posledično izboljšali njihovo kvalitetno in strokovno delo. Športni objekti in površine so v MOK dobro zasnovane, ampak večina od njih je že zastarelih, zato je nujno potrebno, da se v dolgoročni plan vključi njihova izgradnja in obnova, ker je ustrezna in dobra športna infrastruktura temelj uspešnega razvoja športne dejavnosti.
Ključne besede: javni interes v športu, občinski program športa, Mestna občina Kranj, letni program športa, Pravilnik o sofinanciranju programov športa, društva, Nacionalni program športa 2014–2023, Zakon o športu.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 681; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (591,49 KB)

9.
SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST V REGIONALNI RAZVOJNI AGENCIJI LJUBLJANSKE URBANE REGIJE
Amela Bešković, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je bila ustanovljena leta 2001. Od sprejetja prve sistemizacije delovnih mest leta 2007 se je delo v agenciji precej spremenilo, močno pa se je povečalo tudi število zaposlenih. Ob sprejetju prve sistemizacije delovnih mest na RRA LUR je bilo namreč sedem zaposlenih, leta 2014 pa se je številka povzpela na 20 zaposlenih, pri čemer je bila večina njihovih delovnih nalog povezana z delom na projektih. Število zaposlenih se je povečevalo zgolj na področju projektov, in ne administracije, financ ali pravne službe. Tako prvotna sistemizacija delovnih mest ni bila več ustrezna.
Ključne besede: sistemizacija delovnih mest, delovno mesto, organizacija, zaposlovanje, pravilnik o sistemizaciji delovnih mest.
Objavljeno: 16.09.2015; Ogledov: 877; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

10.
PRAVILNIK O UPRAVLJANJU VEČSTANOVANJSKIH STAVB IN PRAVNA RAZMERJA MED ETAŽNIMI LASTNIKI
Domen Boškovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb je temeljni podzakonski predpis na področju upravljanja, obratovanja in vzdrževanja večstanovanjskih stavb. Za pravilno uporabo pravilnika, je ključno tudi poznavanje drugih podzakonskih aktov, ki urejajo določene segmente stanovanjskega področja, prek katerih se pravna pravila udejanjajo v življenju. Namen diplomske naloge je predstavitev prepletenosti zakonodaje, še zlasti podzakonskih aktov, katerih skupno vez predstavlja predmetni pravilnik ter analitična predstavitev pravilnika s komentarji vezanimi na primere iz prakse. Pravilnik, ki je bil do danes dvakrat spremenjen in dopolnjen, se vsekakor prilagaja tako življenjskim kot tehničnim inovacijam in zasleduje cilj doseganja čim širšega konsenza pri končnih uporabnikih. Vseh odgovorov na medsosedska vprašanja pravilnik nima, je pa v pretežnem delu uredil in poenotil načine za obračun stroškov, ki so pred tem temeljili na dogovorih v pogodbah o medsebojnih razmerjih oz. neposredno na Stanovanjskem zakonu oz. Stvarnopravnem zakoniku. Slednje je v praksi dostikrat povzročalo slabo voljo pri uporabnikih, zaradi očitnih stroškovnih nesorazmerij. Kljub temu, da so že po sami naravi stvari interesi uporabnikov stanovanj različni, je pravilnik v življenje vnesel določen red, ki je bil prej v domeni etažnih lastnikov, pri tem pa so v glavnem prevladovali interesi lastnikov večjih stanovanj, zaradi večje pravice pri odločanju. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb je podrobneje predpisal vse tiste temeljne vsebine, ki so nujno potrebne za neko normalno sožitje v večstanovanjski skupnosti. Poleg tega je natančneje opredelil določene vsebine, ki so bile prej nedorečene, kar je povzročalo dvome pri interpretaciji in zmedo pri etažnih lastnikih.
Ključne besede: pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, etažna lastnina, lastnik, najemnik, upravnik, rezervni sklad, stanovanjski zakon, stvarnopravni zakonik, hišni red, izključitvena tožba
Objavljeno: 10.04.2015; Ogledov: 2633; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (678,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici