| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnost uporabe digitalne fotografije in računalniške vizualizacije za ugotavljanje kakovosti nanosa škropilne brozge
Matjaž Sagadin, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V nasadih jablan smo ugotavljali kakovost nanosa škropilne brozge z uporabo na vodo občutljivih (WSP) lističev, z uporabo barvnega sledilca tartrazin (BST) in fluorescentnega sledilca uvitex (FSU) na filtrskem papirju in na listih. Rezultate smo primerjali z novo razvito metodo ugotavljanja pokrovnosti s pomočjo analize fotografij odtisov fluorescentnega sledilca na listih. Fotografiranje je bilo izvedeno neposredno v nasadu z digitalnim fotoaparatom Olympus C-3000, vgrajenim na zaprto škatlo, v kateri je UV žarnica osvetljevala liste poškropljene s fluorescentnim sledilcem. Dobljene fotografije so bile obdelane z dvema algoritmoma izdelanima v računalniškem okolju LabVIEW IMAQ Vision in Matlab R2015a. Rezultati so pokazali, da je zaradi visokih temperatur pri fotografiranju neposredno v nasadu kakovost fotografij zaradi segrevanja CCD senzorja zelo slaba, kar povzroča napaka imenovana »šum tipala«. Posledica je bila slaba korelacija med rezultati analize pokrovnosti z analizo fotografij listov in vrednostmi za pokrovnost, ugotovljenimi z drugimi uporabljenimi metodami. Postopek fotografiranja smo v naslednjem poskusu ponovili v hladnih prostorih in dobili boljše ujemanje rezultatov analize fotografij in drugih proučevanih metod. Stopnja ujemanja rezultatov analize kakovosti depozita je bila pri fotografski metodi podobno nizka, kot stopnja ujemanja med standardnimi metodami (WSP proti BST ali WSP proti FSU). Kljub nizki stopnji ujemanja med rezultati različnih metod mislimo, da je fotografska metoda uporabna, saj pri statistični analizi ocen kakovosti depozita, privede do enakih sklepov glede učinka preučevanih dejavnikov na kakovost depozita škropilne brozge.
Ključne besede: pršilnik, jablana (Malus domestica Borkh.), sledilno barvilo, analiza pokrovnosti z oblogo škropiva, analiza slik, digitalna fotografija
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 770; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

2.
KVALITETA NANOSA FFS V NASADU JABLAN V ODVISNOSTI OD HITROSTI VOŽNJE PRŠILNIKA
Špela Zupan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali in kako hitrost vožnje pri pršenju vpliva na količino depozita škropilne brozge na jablanah? Testiranje smo opravili v dveh različnih nasadih jablan pri dveh različnih hitrostih vožnje (6 in 9 km/h), dveh strojih in pri uporabi dveh različnih šob (Albuz ATR in Albuz TVI). Prvi stroj je imel standardni aksialni ventilator z enovitim zračnim tokom, drugi stroj pa je imel dva ventilatorja, ki sta imela združen tok zraka. Povečanje hitrosti vožnje iz 6 na 9 km/h povzroči povečanje izenačenosti pokrovnosti in normaliziranih depozitov znotraj različnih točk dreves in tudi med obodom krošnje in notranjim delom. Pri obeh strojih s povečevanjem hitrosti dobimo izboljšanje kakovosti nanosa na zunanjem delu krošnje. Pri prvem stroju se to zgodi predvsem na račun podaljšanja poti zraka skozi krošnjo (manjše odnašanje depozita iz robne cone), pri drugem stroju pa na podoben način in delno na račun zmanjšanja depozicije v notranjosti krošnje (večji povratni upor zračnega toka proti obodu). Uporaba šobe TVI je v primerjavi s šobo ATR pri obeh gojitvenih oblikah nekoliko izboljšala kakovost nanosa v zgornjem delu krošnje in na obodu krošnje, a nekoliko zmanjšala v spodnjem delu krošnje in na spodnji strani listov.
Ključne besede: pršilnik, nanos, depozit, hitrost
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 754; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
4.
Primerjava različnih režimov splakovanja pri kontinuiranem čiščenju notranjosti rezervoarja pršilnika
Špela Zupan, 2013, diplomsko delo

Opis: Kontinuirano notranje čiščenje je nova oblika čiščenja rezervoarjev strojev za nanos FFS, pri katerem porabimo manj kot 10 min časa za notranje čiščenje rezervoarja. Pri tem lahko uporabnik sedi v kabini traktorja, saj mu ni potrebno izstopiti s stroja. Čiščenje se izvaja v nasadu ali na polju takoj po končanem delu. Ker škropivo ni zasušeno, se stroj lažje, hitreje in temeljiteje očisti. Sistem je zgrajen iz rezervoarja za čisto vodo, črpalke z električnim ali hidravličnim pogonom, čistilne šobe v glavnem rezervoarju in komand za upravljanje. Za testiranje različnih režimov splakovanja smo uporabili pršilnik s 1000-litrskim rezervoarjem. Testiranje se je izvajalo v treh različnih režimih: neprekinjeno kontinuirano notranje čiščenje, kontinuirano čiščenje s predhodnim 2 min vklopom črpalke in stopenjsko kontinuirano notranje čiščenje 2x3 min s predhodnim vklopom črpalke. Iz rezultatov je razvidno, da je najbolj učinkovito stopenjsko kontinuirano notranje čiščenje 2x3 min s predhodnim vklopom črpalke, pri katerem smo po čiščenju izmerili najnižji ostanek barvila 1,2% preostale raztopine v rezervoarju, ter najnižji ostanek barvila 0,005% po ponovni napolnitvi rezervoarja.
Ključne besede: kontinuirano notranje čiščenje, pršilnik, škropilnik, ostanek FFS, rezervoar.
Objavljeno: 09.10.2013; Ogledov: 1162; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (874,71 KB)

5.
Testiranje ultrazvočnega sistema na pršilniku za trajne nasade
Marko Osovnikar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izvajali poskus, v katerem smo testirali delovanje ultrazvočnega sistema na pršilniku za trajne nasade. Poskus smo izvedli na jablanah poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije, Brdo pri Lukovici, v letu 2010. V poskus je bil vključen štiriletni jablanov nasad dreves ’Gala’. Meritve smo izvajali v dveh ločenih poskusih z istim pršilnikom in sicer: v kontroliranem načinu (KN) brez uporabe ultrazvočnih senzorjev in v avtomatiziranem načinu (AN) z ultrazvočnimi senzorji. Nanos škropiva smo izmerili s pomočjo WSP lističev, ki so občutljivi na vodo. V poskus je bilo zajetih pet dreves in trije meddrevesni prostori za analizo in nanos škropiva. Na posameznem drevesu smo obravnavali devet območij, v praznih prostorih med drevesi pa tri območja. Pri kontroliranem načinu pršenja je bilo v povprečju s škropivom prekrite 12 % ciljne površine. Povprečno število kapljic, ki je zadelo posamezne obravnavane dele krošenj, je bilo 74 na cm². Pri avtomatiziranem načinu pršenja je bilo v povprečju s škropivom prekrite 14 % ciljne površine. Posamezne obravnavane krošnje dreves je zadelo povprečno 86 kapljic škropiva na cm². Ugotovitve kažejo, da med preizkušenima načinoma ni bistvene razlike v nanosu škropiva na posamezne dele drevesa, vendar je izmerjen 20,2 % prihranek škropiva, s tem pa so sorazmerno zmanjšani drifti v okolje.
Ključne besede: Pršilnik, ultrazvok, algoritem, porazdelitev škropiv za sadovnjak.
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1382; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (6,70 MB)

6.
Primerjava učinkovitosti dveh načinov nanosa pripravkov za zatiranje koruznega hrošča (Diabrotica virgifera virgifera LeConte)
Benjamin Šarkanj, 2010, diplomsko delo

Opis: Pojav koruznega hrošča zahteva uvajanje in testiranje novih tehnik nanosa pripravkov za zatiranje. V diplomskem delu smo primerjali kakovost nanosa škropilne brozge s pršilnikom Unigreen APC 1000 in modificirano škropilnico Agromehanika AGS 1000 EN. S pomočjo naprave Optomax smo izvedli analizo kakovosti nanosa z uporabo WSP lističev. Izmerili smo skupno površino odtisov na posamezen WSP listič v mm2, stopnjo pokritosti površine lističa z odtisi v % in prešteli smo število odtisov kapljic škropilne brozge na mm2. Pršilnik ima veliko nazivno delovno širino, vendar je v poskusu ugotovljena prebojnost curka znašala le 11 vrst koruze (7,7 m), pri čemer je stopnja pokritosti WSP lističev z oddaljenostjo po vrstah hitro padala. Rezultati meritev so pokazali, da se je kakovost nanosa v položaju nad storžem zgoraj (N.S.ZG.) statistično značilno razlikovala od kakovosti pri ostalih treh položajih nižje na rastlini. Skupna površina odtisov je pri lističih na položaju N.S.ZG. znašala 101,45 mm2 in stopnja pokritost WSP lističev 23,18 %. Pri številu odtisov ni bilo statistično značilnih razlik med položaji. Škropilnica z visoko nameščeno škropilno armaturo je omogočila enakomernejši nanos preko vseh 12 vrst koruze, vendar smo pri vožnji potlačili 3 vrste posevka (2,1 m). Pri škropilnici se je kakovost nanosa pri obravnavanju N.S.ZG. ponovno statistično značilno razlikovalo od vseh ostalih. Površina odtisov je znašala 180 mm2, stopnja pokritosti pa 41,27 %. Da bi zmanjšali delež povoženih koruznih rastlin bi bilo priporočljivo škropilnico uporabiti v kombinaciji s traktorjem jahačem.
Ključne besede: Ključne besede: koruza/ koruzni hrošč/ pršilnik/ škropilnica/ WSP lističi
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2096; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (6,67 MB)

7.
VPLIV NASTAVITVE DIFUZORJEV PRŠILNIKA Z RADIALNIM VENTILATORJEM NA NANOS ŠKROPIVA V TRAJNEM NASADU
Tomaž Zeme, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vpliv nastavitve difuzorjev pršilnika z radialnim ventilatorjem na nanos škropiva v trajnem nasadu. Za nanos škropiva smo uporabili prirejen pršilnik z možnostjo nastavitve pršilne armature glede na obliko sadnega drevja. Izvedeni sta bili dve ponovitvi, in sicer: prva z vertikalno postavitvijo šob pršilnika (K) in druga s postavitvijo šob pršilnika glede na obliko dreves (M). Nanos škropiva smo ovrednotili z meritvami deleža prekrite površine na WSP lističih, ki so občutljivi na vodo. Lističe smo analizirali z napravo za optično analizo depozita škropilne brozge (Optomax Image Analyser). V obravnavanje smo zajeli deset dreves in pet praznih prostorov med drevesi. Na posameznem drevesu smo obravnavali šest območij (tri višine, dve razdalji pršilnika), v praznih prostorih med drevesi pa tri območja v višini šob pršilnika. Pri klasični postavitvi pršilnika je bilo s škropivom povprečno prekrito 22 % ciljne površine. Posamezne obravnavane dele krošenj dreves je zadelo povprečno 73 kapljic škropiva na cm2. Pri nastavljenem pršilniku glede na obliko drevesa je bilo doseženo povprečno 25 % prekrite ciljne površine s škropivom. Povprečno število kapljic, ki je zadelo posamezne obravnavane dele krošenj, je bilo 97 na cm2. Rezultati nakazujejo smiselnost nastavitve pršilnikov glede na obliko sadnega drevja, saj se s tem doseže večja učinkovitost fitofarmacevtskih sredstev in zmanjšanje negativnih vplivov na onesnaženje okolja.
Ključne besede: pršilnik, fitofarmacevtska sredstva, sadovnjak
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 2327; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici