| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ein Einblick in die Behandlung von phraseologischen Einheiten
Brigita Herženjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo povzema ugotovitve o visoki pripravljenosti Slovenije pri spodbujanju jezikovnega znanja na nacionalnem nivoju, saj je naša država pomembnost tega znanja upoštevala tudi pri pripravi kurikularne reforme v šolstvu in ta se že izvaja. Pri natančnem spremljanju izvajanja kurikularne prenove šolskega sistema se pa vendar pokažejo nepravilnosti, katerih presojanje in odpravljanje zahteva še nekaj razmisleka in časa. Opis primera take nepravilnost zasledimo v diplomskem delu na primeru obravnave frazeoloških enot pri pouku nemščine kot tujega jezika v izobraževanju odraslih. Analize teoretičnega in empiričnega dela v opravljeni raziskavi kažejo na ugotovitve, ki niso zanemarljive. V slovenskih katalogih znanja za tuje jezike, ki so začrtani po skupnem evropskem jezikovnem okvirju, se vsebina deli na opredelitev ali filozofijo predmeta, splošne in učne cilje predmeta, primere dejavnosti, didaktična priporočila, udejanjanje ključnih kompetenc, standarde znanja in vrednotenje znanja. Končni cilj katalogov znanj je opredelitev učenčevih učnih dosežkov, ki jih omogočajo individualizirani in v učenje usmerjeni učni cilji. Vsi katalogi znanja se uporabljajo tako v rednem kot tudi, s posameznimi prilagoditvami, v izrednem izobraževanju. Če pogledamo frazeološke enote pri pouku nemščine kot tujega jezika v katalogih znanja za nemščino, ne najdemo dodatnih navodil glede njihovega obravnavanja. Obravnava frazeoloških enot je torej odvisna od njihove pojavitve v učbenikih in zanimanja učiteljev za njihovo vključitev v učno snov. Učitelji v svojih učnih pripravah svobodno odločajo o obravnavi le teh. Analiza prejetih vprašalnikov, ki so nastali v empiričnem delu raziskave diplomskega dela, je pokazala, da več kot polovica učiteljev v izobraževanju odraslih pri pouku nemščine obravnava frazeološke enote in se za integracijo teh v učno snov zelo trudi. Manjši delež učiteljev nemščine v raziskavi pa jih obravnava le površno ali sploh ne. Argumente za obravnavo frazeoloških enot pri pouku tujega jezika najdemo po navedbah Jesenškove (prim. 2006, 27, 2) predvsem v dejstvu, da je frazeološki govor vsakdanji govor, ki ga v otroštvu osvajamo kognitivno in ga preko materinega jezika lahko prenesemo v tuji jezik. Ob upoštevanju teh dejstev bi morale institucije k integraciji tega znanja pri vsebini pouka tujega jezika pristopiti celostno in s sodelovanjem vseh strokovnjakov, kot so didaktiki, jezikoslovci, avtorji učbenikov in nenazadnje učitelji - izvajalci v rednem in izrednem izobraževanju. Nadaljnje analize vprašalnikov so pokazale, da je metodična obravnava frazeoloških enot pri pouku nemščine zelo dobro izvedljiva. Učiteljem je pri pouku nemščine na razpolago velik nabor usmerjevalnih informacij o kakovostni obravnavi frazeoloških enot, ki izhajajo iz teoretičnih navedb ˝Dreischritt" (trije koraki) — odkrivanje/ razumevanje/ uporaba - frazeoloških enot po Kühnu (1992, 177) in z dodatnim korakom »utrjevanje frazemov«, ki ga je dodala skupina strokovnjakov v projektu EPHRAS (2006), preko navedb Kacjanove (2007, S. 47-70) o korakih osvajanja besednega zaklada, vse do Lügerjevega (1997, S. 79-88) spisa o učnih težavah pri obravnavanju frazeoloških enot. Iz rezultatov analize vprašalnikov izstopa tudi podatek, da se poleg predpisanih učbenikov s strani države za obravnavo frazeoloških enot pri pouku nemščine uporablja zelo veliko dodatnega gradiva. Iz vprašalnikov je razvidno naslednje: 1. učitelji z obvezno predpisano literaturo niso zadovoljni 2. učitelji obogatijo učno snov z dodatnimi učnimi gradivi. Ta rezultat potrjuje razširjeno mnenje o zapostavljenem in mačehovskem vključevanju frazeoloških enot v učbenike in da ugotovitve didaktike frazeoloških enot le s težavo najdejo pot v učbenike (prim. Jesenšek, 2008, S. 143 - 145; Matulina/ Ćoralić, 2007, S. 95 - 96). Torej je naloga raznih domačih in tujih institucij in strokovnjakov v tem, da pomagajo učiteljem nem
Ključne besede: Ključne besede: frazeološka enota, učitelji nemščine, pouk nemščine kot tujega jezika, učne priprave, izobraževanje odraslih, ljudske univerze
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 1961; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (683,12 KB)

2.
Didaktizacija literarnega besedila »Modri sifon« avtorja Ursa Widmerja
Vesna Mrakič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj pričujočega dela je bil predstaviti literarno delo Modri sifon avtorja Ursa Widmerja in možnosti za njegovo didaktizacijo. Najprej se ukvarjamo z vprašanjem zakaj je literatura sploh pomembna in zakaj prihaja pri pouku nemščine kot tujega jezika do nelagodja in upora pri obravnavi literature. S pomočjo definicij nekaterih znanih teoretikov sledi obravnava literarne didaktike. Ker je v letu 2008 prišlo do aktualizacije starih učnih načrtov za nemški jezik v gimnazijah, sledi najprej predstavitev obeh učnih načrtov in nato še primerjava starega in novega učnega načrta. Razlike in podobnosti, ki se nanašajo na vlogo in obravnavo literature pri pouku nemščine kot tujega jezika, so tudi podrobneje predstavljene. Sledi kratka predstavitev švicarske književnosti in avtorja dela, Ursa Widmerja, ter njegovega literarnega ustvarjanja. Osrednji del predstavlja primer didaktizacije dela Modri sifon, ki vsebuje tabelarni učni potek z natančnim opisom ter delovne liste, ki so potrebni pri obravnavi tega dela.
Ključne besede: Primer didaktizacije, Literarna didaktika, Pouk nemščine kot tujega jezika, Švicarska književnost po letu 1945, Urs Widmer, Modri sifon
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2863; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

3.
Besedilne vrste za razvijanje pisnega sporočanja pri pouku nemščine kot tujega jezika
Mateja Cmager, 2016, diplomsko delo

Opis: Medtem ko se pri pouku nemščine kot tujega jezika predznanje o besedilnih vzorcih in besedilnih vrstah pretežno aktivira pri razvoju bralnih in slušnih jezikovnih sposobnosti, je pričujoča diplomska naloga osredotočena na obravnavanje besedilnih vrst za razvoj pisne kompetence. Vodilno vprašanje pri tem je, kako lahko načrtno pridobivanje znanja o besedilnih vrstah razbremeni in hkrati spodbuja proces pisanja pri pouku nemščine kot tujega jezika. Da bi odgovorili na to vprašanje, so v teoretičnem delu v prvem koraku ugotovljene značilnosti besedilnih vrst. Osnovo za pridobitev potrebnega instrumentarija za klasificiranje besedil je nudila lingvistika besedil in besedilnih vrst. V drugem koraku so tematizirane posebnosti v procesu pisanja. S pomočjo pisnega modela Hayes in Flower je ponazorjeno, kako je možno proces pisanja deliti na več ločenih procesov in kako se lahko ti pri poučevanju pisanja urijo ločeno eden od drugega. V empiričnem delu so se ugotovljena spoznanja preverila z analizo učbeniških kompletov. Pri tem je glavna pozornost veljala poučevanju nemščine kot prvega tujega jezika v gimnaziji. Rezultati kažejo, da besedilne vrste pri razvoju pisne kompetence igrajo pomembno vlogo, saj se lahko s pomočjo besedilnih vzorcev, ki se pri pouku uporabljajo kot primeri obravnavanih besedilnih vrst, ponazorijo elementi kot so jezikovna sredstva in zgradba besedila, ki učenkam in učencem služijo v pomoč pri samostojnem pisanju besedil.
Ključne besede: besedilna vrsta, besedilni vzorec, besedilna kompetenca, pisna kompetenca, pouk nemščine kot tujega jezika, analiza učbeniških kompletov
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 847; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (699,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici