1. Microplastic pollution in vulnerable karst environments : case study from the Slovenian classical karst regionLara Valentić, Peter Kozel, Tanja Pipan, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Since the start of mass production of plastic materials more than a century ago, the problem of accumulating plastic waste in the environment has reached epic proportions. Recently, the problem of smaller plastic particles (microplastic, MP) in the environment has become a widely studied topic, but the amount and types of MP in karst environments are still poorly known. Thus, the objective of this study was to collect and analyse samples from various karst habitats and to try and determine the scope of pollution in karst springs that are in part used as sources for drinking water. Of the potential pollution sources, we sampled rainwater, two discharges from wastewater treatment plants, and a leachate from a landfill. We conducted polymer analyses of potential MP particles using FTIR-ATR. The results showed that eight samples from the Postojna region (Postojna–Planina Cave System, rainfall sample and surface streams) contain up to 444 MP particles per m3. However, 32 samples taken from the Škocjan–Kačna–Jama 1 v Kanjaducah Cave System contain up to 60,000 MP particles per m3, with the bulk of particles found in the sediment samples from Škocjan Caves – Kačna Cave System. Samples from Postojna region contained mostly PET, PU and PA polymers, with a minor inclusion of polymers of plastic sponge used for cleaning. Samples from Škocjan region contained mostly PP, PET and PE polymers, with some of PA and PU polymers. Sediment samples contained much less MP particles compared to water samples, which indicates fast transport through karst aquifer.
Ključne besede: caves, fibres, microplastic contamination, karst (geology), groundwater, pollution, plastics, aquifers, Postojna (Slovenia), Škocjan (Slovenia)
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (2,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Nekomercialna koncertna prizorišča v Sloveniji : magistrsko deloTjaša Poklar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se ukvarjam z nekomercialnimi koncertnimi prizorišči v Sloveniji; to so stalni odri, ki kontinuirano prirejajo koncerte. Delujejo v večini v okviru mladinskih centrov, javnih zavodov, povezanih z mladino, in preko društev. Delujejo v najetih občinskih prostorih ali prostorih državnih institucij in uradov, redko v lastnih prostorih, v določenih primerih tudi v skvotih. So stalna koncertna prizorišča, ki omogočajo razvoj glasbenega poslušalstva s koncerti raznolikih glasbenih slogov. Zaradi delovanja že iz šestdesetih let 20. stoletja so številna uveljavljena tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru, saj redno gostujejo zasedbe iz različnih delov sveta. Omenjena prizorišča so odlična odskočna deska za mlade glasbenike, ki potrebujejo prostore za vajo in stik s publiko. Iz teh prostorov so prišle številne zasedbe, ki so postale znane v Sloveniji in drugod. So kulturna stičišča ter centri kritičnega razmišljanja ter najpomembnejše skrbijo za razvoj kritičnega poslušalstva. V tem delu so opisani obstoječi in nekateri propadli klubi, in sicer iz vidika njihove organiziranosti in preteklosti ter iz vidika prisotnosti glasbenih slogov.
Ključne besede: koncerti, mladinski centri, mladinska prizorišča, alternativna glasba, MKNŽ, CMAK, MC pri Rdeči ostrigi, Subart, KUD France Prešeren, Metelkova, Rog, Špajz, Unterhund, Hiša kulture Pivka, MC Postojna, Kljub, KMM, Metulj, Pekarna, MKSMC, Inde, Mink, Bajta
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 844; Prenosov: 95
Celotno besedilo (530,67 KB) |
3. Potrebe po dnevnem centru za starostnikeTina Režek, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča in namen: Svetovno prebivalstvo se vse hitreje stara, proces staranja pa v telesu povzroča spremembe, ki vplivajo na delovanje in ravnanje posameznika v družbi. Zaradi specifičnih potreb so starostniki uvrščeni v ranljivo skupino prebivalstva, ki potrebuje dodatno pomoč in podporo. Le-ta jim je nudena s strani svojcev in njihovih bližnjih, ko pa to ni mogoče, se največkrat obrnejo na ustrezne institucije. To starostnikom predstavlja stres, saj so naenkrat iztrgani iz domačega okolja, izgubijo občutek avtonomnosti, bivanje v institucionalnem varstvu predstavlja tudi finančno breme. Alternativna možnost so dnevni centri za starostnike. V Občini Postojna so pod okriljem Doma upokojencev Postojna v dnevnem varstvu na voljo le tri prosta mesta. Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali obstaja potreba po ustanovitvi samostojnega dnevnega centra za starostnike v Občini Postojna.
Raziskovalne metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. V empiričnem delu pa kvantitativna metodologija, s tehniko anketiranja z anketnim vprašalnikom. Pripravili smo dva vprašalnika. Prvi je bil namenjen anketiranju starostnikov, ki ga je izpolnilo 31 oseb, drugi pa anketiranju svojcev stanovalcev doma upokojencev, ki ga je izpolnilo 42 oseb. Raziskavo in anketiranje smo izvedli meseca maja 2016. Uporabljali smo programa Microsoft Excel in Microsoft Word. Dobljene rezultate oz. izide raziskave smo podali v obliki grafov in jih interpretirali.
Rezultati: Ugotovili smo, da 100% anketiranih starostnikov in 88% anketiranih svojcev vidi potrebo po ustanovitvi samostojnega dnevnega centra za starostnike, kar jasno nakazuje, da bodo na tem področju potrebne korenite spremembe.
Diskusija in zaključek: Želja vsakega posameznika je čim večja kvaliteta življenja, kar velja tudi za starostnike. Kakovostno starost je moč doseči s prilagajanji in konstruktivnim medgeneracijskim sodelovanjem. Dnevni centri za starostnike predstavljajo obliko pomoči, ki ohranja dostojanstvo starostnikov in jim omogoča vsakodnevno vračanje v njihove domove, kar jim daje občutek povezanosti z družino in domačim okoljem.
Ključne besede: starostnik, aktivno staranje, dnevni center, organizirano varstvo, kakovostna starost, občina Postojna
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1620; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,56 MB) |
4. |
