Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Raziskava je namenjena pripravi poslovnega načrta za pridelavo vrtnic v rastlinjaku. Analiza kaže, da v Sloveniji nihče ne proizvaja vrtnic. V prvem delu naloge je bila opravljena teoretična raziskava o možnostih pridelave vrtnic in potrebi investicije. Za potrebe raziskave je bila uporabljena metoda kalkulacij skupnih stroškov in finančna analiza investicije z oceno parametra neto sedanje vrednosti (NSV). Sledila je raziskava samega trga, kjer je bil skozi anketo raziskan trg rezanih vrtnic. Na podlagi rezultatov ankete je bila določena cena in vrsta vrtnic, ki bi bila zanimiva za potrošnika. Skozi fizično razdeljevanje ankete smo tudi stopili v kontakt s potencialnimi strankami. V zadnjem delu so bili sešteti vsi stroški in na podlagi ekonomske raziskave je bilo opredeljeno, če je investicija smiselna ali ne. Skozi analizo stroškov smo ugotovili, da je tovrstna investicija smiselna.
Ključne besede: poslovni načrt, vrtnice, rastlinjak, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 0
Celotno besedilo (5,48 MB)

Opis: Navadna ali evropska leska (Corylus avellana L.) je po vsem svetu razširjena sadna vrsta, ki sodi med lupinasto sadje ali lupinarje. Zaradi svoje sestave so bili lešniki prepoznani kot zdravju koristno živilo. V magistrskem delu smo izdelali poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov. Poslovni načrt je pisni dokument, ki opisuje predlagan podvig. Njegov namen je zmanjšati negotovosti v podjetniški dejavnosti. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za pridelavo in predelavo lešnikov. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre pridelave in predelave (vrednost proizvodnje, lastno ceno, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Naslednji cilj je bila ocena pomembnih parametrov finančne analize (neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti in doba povratka investicije). Rezultati analize so pokazali, da sta pridelava in predelava lešnikov ekonomsko upravičeni. Investicija v pridelavo in predelavo se povrne ob upoštevanju nekonstantnega letnega denarnega toka v 9. letu. Pri razvoju poslovne ideje nam je bil v pomoč tudi poslovni model Canvas.
Ključne besede: lešniki, poslovni načrt, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, ocena investicije
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 732; Prenosov: 154
Celotno besedilo (2,63 MB)

Opis: Kmetijstvo je ena izmed najstarejših panog človeštva in igra ključno vlogo pri našem obstoju. Problematike, s katerimi se kmetje in politika srečujejo danes, so vezani na klimatske spremembe, disrupcije v oskrbovalnih verigah in ugotovitev, da za preživetje enostavno ne proizvajamo dovolj hrane. Kmetje se zaradi omenjenih težav srečujejo s finančnimi primanjkljaji in iščejo možnosti za ohranitev obstoječega prihodka in alternativ z dodano vrednostjo, ki bi jim prinesle večje finančne zaslužke. Povezovanje med panogo, kot je kmetijstvo, in managementom, ki se osredotoča na optimizacijo in doseganje zastavljenih ciljev, je tako za kmete ena izmed možnosti. Pomembnost managementa v kmetijstvu iz leta v leto raste s pridobivanjem novih znanj, novih tehnologij in hitro spremenljivih trendov, ki so nastali kot rezultat globalizacije. Za večino kmetov je management abstraktna veda, ki je sploh ne znajo pravilno uporabljati. Vendar uporaba orodij, kot so poslovni načrti, predstavlja veliko priložnost za tiste, ki so se pripravljeni prilagoditi. Poslovni načrti so sami po sebi v fazah razvoja, kjer poteka veliko debat glede tega, zakaj jih potrebujemo in kakšni poslovni načrti so vsaj v teoriji pravilni. Tukaj do odstopanj od ugotovitev prihaja v praksi. Tudi manjša podjetja, kot je primer bučna oljarna Senekovič, lahko uporabijo poslovni načrt, da si začrtajo in posledično s pomočjo poslovnega načrta zastavljene cilje tudi dosežejo. Slovenija ima bogato zgodovino glede pridelave bučnega olja in tudi pravno zaščito za proizvajanje teh produktov. Tako je logična poteza slovenskih kmetov, da se združijo s strokovnjaki s področja managementa in ustvarijo novo uspešno poslovno zgodbo. Tekom diplomske naloge smo tako predstavili kmetijstvo v Evropski Uniji in Sloveniji sedaj ter tudi v prihodnjih letih. Predstavili smo tudi bučno industrijo in management, poslovni načrt in managementske vidike, ki jih moramo v poslovnem načrtu za bučno oljarno upoštevati. Diplomsko delo je tako sestavljeno iz teoretičnega dela in praktičnega dela. V sklepu smo predstavili svoje ugotovitve za kmetijstvo v prihajajočih letih, kje so poudarki, in kako se naj podjetnik loti ustanavljanja in razvoja svoje bučne oljarne.
Ključne besede: kmetijstvo, skupna kmetijska politika, management, managementski vidiki, poslovni načrt, primer bučne oljarne Senekovič.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 738; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Poslovni načrt je dokument, ki služi načrtovanju poteka dela vseh delov podjetja. Ima notranjo in zunanjo funkcijo. Notranja funkcija poslovnega načrta je usmerjanje dela managerja, zunanja pa pridobivanje investitorjev, torej finančnih sredstev, ki jih podjetnik potrebuje. Poslovni načrt se lahko izdela na samem začetku delovanja podjetja ali ko podjetje že obstaja, vendar želi izdelati nov načrt, na primer uvesti nov izdelek ali stroške in predvideti vpliv tega na podjetje. Vsak del poslovnega načrta se nanaša na drug element podjetja, na primer načrt trženja, finančni načrt, načrt upravljanja. In vsak del je pomemben iz različnih razlogov. Nekatera podjetja menijo, da poslovni načrt ni pomemben za posel in da se da brez njega, spet druga menijo, da je poslovni načrt najpomembnejši. Vsak element ima svoj pomen in skozi to delo je vsak del poslovnega načrta opisan in prikazana vloga vsakega dela.
Ključne besede: poslovni načrt, uspeh, podjetnik, finančni načrt, pomen
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 528; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomsko delo obravnava kampiranje v Škofji Loki. Mesto z okolico si kamp zasluži, saj je drugo najstarejše mesto v Sloveniji, ponuja bogato turistično izkušnjo in je v bližini naravnih turističnih krajev, zgodovinskih znamenitosti in prestolnice. Cilj naloge je preveriti, ali je na razpoložljivem prostoru možno postaviti kamp in ali je ta finančno vzdržen ter kolikšen je njegov vpliv na mesto Škofja Loka, okoliške turistične destinacije in regijo. Pri preverjanju smiselnosti postavitve Kampa Loka smo s pregledom turističnih dejstev, znanja in vedenja iz literature ter s pomočjo poslovnega načrta preverili finančno smiselnost izvedbe za lastnika ter ocenjevali okoljske vplive na Škofjo Loko in okolico. Naloga predstavlja smiseln in finančno uspešen Kamp Loka ter način umeščanja v prostor, razdelitev parcel, povezavo s turistično ponudbo ter predlaga nadaljnjo širitev podjetja na različna, s kampom povezana področja.
Ključne besede: kamp, Škofja Loka, poslovni načrt, turizem.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 586; Prenosov: 77
Celotno besedilo (4,62 MB)