SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE SPLETNH APLIKACIJ ZA LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI
Dušan Klobasa, 2009, diplomsko delo

Opis: Nenehen razvoj spleta omogoča ljudem s posebnimi potrebami, da se lahko uspešno vključujejo v informacijsko družbo. Zaradi omejitev posameznika pri prebiranju vsebin je le-te potrebno izdelati tako, da bodo dostopne vsem, tudi ljudem s posebnimi potrebami. Potrebe po takšnih vsebinah se večajo, saj se skupaj s spletom razvijajo tudi nove smernice ter sprejemajo novi zakoni, ki določajo dostopnost spletnih vsebin. V diplomski nalogi so predstavljene metode načrtovanja spletnih aplikacij z razširitvami za dostopnost z notacijo UML. Predstavljen je postopek načrtovanja dostopnih spletnih aplikacij od faze zbiranja zahtev do faze vzdrževanja. Kot primer takšnega načrtovanja je prikazana spletna aplikacija za učenje na daljavo za ljudi s posebnimi potrebami, ki jim omogoča spremljanje predavanj na dostopen način, s pomočjo spleta.
Ključne besede: načrtovanje, spletna aplikacija, UML, dostopnost, posebne potrebe
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 1916; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

2.
IZVAJANJE PLAVALNEGA TEČAJA ZA GIBALNO OVIRANEGA OTROKA V OSNOVNI ŠOLI IN SPREMLJANJE NJEGOVIH RAZVOJNIH PODROČIJ
Katja Roj, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali značilnosti gibalno oviranega učenca na deseturnem plavalnem tečaju v tretjem razredu devetletne osnovne šole in dobili celostni vpogled v njegov razvoj. V raziskavo je bil vključen en učenec tretjega razreda, ki ima odločbo o posebnih potrebah, v kateri je opredeljen kot težko gibalno oviran otrok s primanjkljaji na posameznem področju učenja. Najprej so tri ocenjevalke s pomočjo kontrolnih list spremljale učenčev razvoj na področju zaznavanja, govora, jezika, čustev, socializacije in gibanja. Njihove ocene kažejo, da ima učenec zelo dobro razvite govorne in jezikovne sposobnosti. Večjih težav s sluhom in fonetičnim zaznavanjem besed ni, pojavljajo pa se težave na področju fine motorike in senzomotorike. Nato smo učenca spremljali na plavalnem tečaju, kjer je bil vključen v Halliwickov program učenja plavanja. Program je sestavljen iz desetih točk, skozi katere učenec izpopolnjuje posamezne plavalne veščine kot so prilagoditev na vodo, nadzor dihanja, različne oblike vrtenja, ravnotežje in razvoj plavalnega stila. Napredek smo spremljali s pomočjo uveljavljenega testa SWIM na začetku in na koncu plavalnega tečaja. Rezultati začetnega in končnega testiranja so pokazali, da je učenec na plavalnem tečaju dosegel velik napredek. Na začetnem testiranju je dosegel 48 točk, na končnem pa 59 točk. Najbolj je napredoval pri razvoju plavalnega stila. Ob koncu plavalnega tečaja je bil zmožen samostojno preplavati 25 metrov hrbtno.
Ključne besede: Posebne potrebe, gibalno oviran otrok, cerebralna paraliza, razvojna področja, plavanje, plavalni tečaj, Halliwickov program
Objavljeno: 04.06.2015; Ogledov: 958; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

3.
UPORABNIŠKO OCENJEVANJE VIDEO SNEMALNEGA SISTEMA
Danijel Rožman, 2015, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje pridobiva z razvojem novih tehnologij nove možnosti, ki koristijo širši množici. Diplomsko delo obsega pregled ocenjevalnih metod in tehnik, ki so v uporabi na področju uporabniških vmesnikov. Glavni poudarek je na predstavitvi in ocenjevanju avtomatiziranega video snemalnega sistema VeLAP. V ocenjevanje sta bili vključeni dve skupini študentov. Rezultati nakazujejo na učinkovito posredovanje znanja s pomočjo računalnika, ki je s svojo prilagodljivostjo primeren za vse, še posebej pa za osebe s posebnimi potrebami. Zaključimo lahko, da ima spletno posredovanje znanja pozitivne učinke na pridobivanje znanja in prepriča s prilagodljivostjo in možnostjo uporabe pripomočkov, ki jih pri klasični obliki poučevanja ni.
Ključne besede: ocenjevalne tehnike in metode, evalvacija, učni tipi, spletna aplikacija, posebne potrebe
Objavljeno: 26.08.2015; Ogledov: 388; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

4.
Pravica do izobraževanja študentov invalidov
Irena Poljanec, 2016, magistrsko delo

Opis: Živimo v globalni dobi, kjer tehnologija hitro napreduje. To vpliva na dejstvo, da vedno več študentov invalidov, tudi tistih z najtežjimi oblikami invalidnosti, želi študirati in se vpisuje na študij. Znanje je vrednota in ključ do samostojnosti, razgledanosti, občutka lastne vrednosti in samozavesti. S pridobljeno izobrazbo se študentje opolnomočijo za polno, neodvisno življenje, v kolikor lahko znanje manifestirajo in plemenitijo v vsakdanjem življenju z zaposlitvijo. Tako se razvijejo v samostojne, močne osebnosti, sposobne reševanja problemov. Na področju visokošolskega izobraževanja so stvari sistemsko in zakonsko še skopo urejene. V zadnjih letih so vse tri javne univerze, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem, sprejele pravilnike, s katerimi urejajo pridobitev statusa študenta invalida, pravice in obveznosti študentov invalidov ter prilagoditve izvajanja študijskega procesa ter izpitov. Kljub temu, še vedno ostaja veliko praktičnih problemov in odprtih vprašanj, ki jih je potrebno zakonodajno urediti in nato zagotoviti njihovo dosledno implementacijo na zakonski in podzakonski ravni. Še vedno ni zagotovljenih ustreznih finančnih sredstev, ki bi študentom invalidom omogočala polnopraven študij. Le-ti to najbolj občutijo pri financiranju tehnične opreme, pripomočkov in posebnih prilagoditev, ki jih potrebujejo za uspešen in učinkovit študij. Prav tako je ključnega pomena dostopnost, fizična in ostala pomoč, da lahko sledijo študijskemu procesu in aktivnostim. Vse to bi moralo biti sistemsko urejeno, da bi omogočilo enakovreden, neodvisen študij. Sem spadajo predvsem fizična dostopnost, mobilnost, pomoč pri vsakodnevnem funkcioniranju in zagotavljanju pogojev za sodelovanje študentov invalidov. Ni enotne definicije študenta invalida. Kljub razvoju inkluzivnega šolstva in napredku na tem področju, še vedno naletimo na diskriminacijo študentov invalidov, včasih zaradi neustrezne implementacije pravilnikov, predolgega odločanja, predvsem pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi tega, ker pravice študentov invalidov še vedno niso sistemsko urejene. Z intervjuji smo povprašali študente invalide, kakšen je njihov pogled na študij, kako izvajajo svoje pravice in obveznosti, ter kaj bi potrebovali za izboljšanje svojega položaja ter uspešen zaključek študija.
Ključne besede: visoko šolstvo, pravni položaj, pravica do izobraževanja, študenti invalidi, enake možnosti, prilagoditve, inkluzija, diskriminacija, posebne potrebe
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 446; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

5.
Idejna zasnova centra za mlade s posebnimi potrebami
Žan Artelj, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Diplomska naloga obravnava temo, ki se nanaša na življenjski standard ljudi s posebnimi potrebami. Posredno prav tako revitalizira degradirano območje v Celju na lokaciji ob Mariborski cesti, kjer je nekdaj stala stavba Rakušovega mlina. Pripravljena je idejna zasnova centra za mlade s posebnimi potrebami, s poudarkom na kvalitetnejših pogojih in možnostjo raznolike dodatne izobrazbe, ki bi jim omogočila večjo samostojnost in samozavest v nadaljnjem življenju. V prvem delu je predstavljena kratka zgodovina Celja, zavodi in institucije za mlade s posebnimi potrebami v Sloveniji ter problematika le teh. Sledijo raziskava o ustreznem načrtovanju za osebe s posebnimi potrebami, referenčni primeri ter analiza obravnavanega območja z razlago idejne zasnove centra za mlade.
Ključne besede: arhitektura, mesto, center, mladi, posebne potrebe
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 321; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (22,50 MB)

6.
Učinkovitost predlog e-gradiva za osebe s posebnimi potrebami
Monika Ferk, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil izdelati priporočila za izdelavo e-gradiv za osebe s posebnimi potrebami ter izmeriti njihovo učinkovitost. V raziskavo smo vključili gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter osebe z motnjami avtističnega spektra. Vsako skupino smo predstavili in opisali njihove ovire pri procesu izobraževanja. Ugotovili smo težave glede dostopnosti e-gradiv in skušali poiskati rešitve na osnovi informacijsko komunikacijskih tehnologij. Raziskava je vključevala pripravo priporočil za izdelavo e-gradiv na osnovi literature. Glede na priporočila smo izdelali prilagojene prototipe gradiv in jih z anketo ocenili za vsako skupino posebej. Rezultati so pokazali višjo stopnjo sprejetosti prilagojenega gradiva za vse opazovane skupine.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, posebne potrebe, informacijsko-komunikacijske tehnologije, dostopnost
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 440; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

7.
Igre za slepe in slabovidne otroke
Žanet Cehner, 2019, magistrsko delo

Opis: Šolanje za otroke s posebnimi potrebami je bilo v preteklosti urejeno na način izločevanja otrok s primanjkljaji. Z ozaveščanjem in zavzemanjem za te otroke pa se je pričel sistem spreminjati v dobrobit teh otrok. Danes imamo za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji urejen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, s katerima tem otrokom določimo primanjkljaj ter iskanje ustrezne pomoči za uspešno izobraževanje. V Sloveniji obravnavamo devet različnih skupin otrok s posebnimi potrebami. V magistrskem delu se bomo posebej osredotočili na skupino slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Vsi vemo, da je igra osnovni element vsakega otroštva. Klasifikacij iger je veliko, običajno pa jih klasificiramo na funkcijsko, domišljijsko, dojemalno in ustvarjalno igro. Igra pri slepih in slabovidnih otrocih poteka nekoliko drugače kot pri videčih, saj se le-ti igrajo s tipanjem, poslušanjem, vonjanjem in okušanjem. Pripravimo jim lahko usmerjano igro, s katero bodo razvijali tudi ostale poti zaznave. Za igro potrebujemo tudi ustrezne igrače. Pri izbiri igrače je priporočljivo spremljati znak dobra igrača, kar pomeni, da ima le-ta po določenih kriterijih ustrezno kakovost. Za igro pa niso pomembne samo igrače, temveč tudi vloga odraslih. Vključevanje odraslih ima zelo pomembno vlogo, saj služimo kot model, ki ga otrok posnema. Starši pa velikokrat zavrnejo otrokovo prošnjo za sodelovanje v igri; otrokom raje ponudimo igrače kot svoj prosti čas za igro. V magistrskem delu smo za slepe in slabovidne otroke prilagodili že poznane igre (križci in krožci, spomin, Rubikova kocka, enka in domino), ki smo jih v praksi tudi preizkusili. Preizkus so opravili otroci v Centru IRIS v Ljubljani. S pomočjo evalvacije smo lahko podali tudi predloge za izboljšave posameznih iger.
Ključne besede: Posebne potrebe, slepi in slabovidni otroci, igre, igrače.
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 76; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici