Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Gastronomija predstavlja pomemben del turistične ponudbe destinacije in je eden izmed temeljnih načinov spoznavanja načina življenja in kulture krajev, ki jih obiskujemo. V Posavju se nahaja naša raziskana restavracija, restavracija Tri lučke, katere filozofija kuhinje temelji na pristnosti okusov, ki povezujejo tradicionalnost in lokalnost s pridihom modernosti. Prav tako so prisotni na različnih področjih turizma, kar smo v raziskavi opredelili kot eno izmed njihovih konkurenčnih prednosti na turističnem trgu. Z namenom analizirati prepoznovanost Treh lučk med prebivalci Posavja, smo izvedli anketni vprašalnik. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da Posavci, ki so sodelovali v raziskavi, Trem lučkam kot turistično-kulinarični atrakciji v Posavju pripisujejo velik pomen, saj jih več kot tretjina Tri lučke šteje kot eno izmed pomembnejših atrakcij v Posavju. Velika večina je Tri lučke obiskala že vsaj enkrat v življenju, nekateri jo obiščejo tudi večkrat letno ali celo mesečno. V diplomskem delu smo opravili tudi polstrukturirana intervjuja z restavracijo Tri lučke in gostilno Repovž, kateri smo spraševali o vključevanju ter vpetosti v lokalno turistično ponudbo. Gostilna Repovž je bila izbrana, ker si z našo primarno restavracijo Tri lučke delita zelo podobno filozofijo gostilne in hrane. Po opravljeni raziskavi smo naredili še primerjavo z gostilno Repovž, pri kateri smo ugotovili, da sta si kuhinji zelo podobno in da ima gostilna Repovž kar nekaj konkurenčne prednosti zaradi svoje samooskrbne kmetije in domačih izdelkov z domačega vrta. Pripravili smo tudi nekaj priporočil za izboljšavo ponudbe Treh lučk in njihovo povezanost z lokalno skupnostjo in lokalno ponudbo. S predlogi smo temeljili predvsem na trajnosti v okoljskem (»zero waste«) in družbenem pomenu (povezovanju turističnih deležnikov v Posavju).
Ključne besede: gastronomija, gostinstvo, kulinarični turizem, Posavje, restavracija Tri lučke
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 279; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Monografija prinaša del izsledkov projekta ŠIPK – Slomškov literarni festival, ki ga je leta 2020 Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru izvedla skupaj z Društvom 1824 iz Brežic. Namen raziskave je bil analizirati in ovrednotiti literarno dediščino Posavja in Brežic od protestantizma do danes ter jo vključiti v turistično ponudbo z novim turističnim proizvodom, imenovanim Slomškov literarni festival. Skozi raziskovanje se je potrdilo, da je oblikovanje dodatnega turističnega proizvoda s področja kulturnega turizma v Brežicah potrebno, saj sodi kraj med turistično najbolj obiskane slovenske občine. Ugotovitve so pokazale, da imajo posavski ustvarjalci zajeten in pester opus, ki ga je mogoče vključiti v festivalsko dogajanje v kraju, hkrati pa tudi v razstave in koncertne dogodke po drugih posavskih mestih. Tovrstno vključevanje literarne dediščine v turistično ponudbo sodi med aktualne trende na področju kulturnega turizma. K zelo pomembnemu rezultatu našega projekta, ki ga velja dodatno izpostaviti, prištevamo nastanek svojevrstne antologije posavske književnosti, ki je del te monografije, saj je skozi raziskovanje, prebiranje in analize nastal obsežen seznam ustvarjalk in ustvarjalcev, podatkov o njih samih in o njihovih delih.
Ključne besede: turizem, literarna dediščina, Posavje, Brežice, festival, muzej
Objavljeno v DKUM: 30.03.2021; Ogledov: 425; Prenosov: 34
Povezava na datoteko

Opis: V nalogi v teoretičnem delu analiziramo družbene pojave, ki spremljajo priseljevanje, ter vloge vseh sodelujočih pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec. V raziskavi smo ugotavljali, kakšno podporo imajo posavski vrtci pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec, saj je za Posavje značilno, da se na to področje priseljuje veliko družin iz različnih delov bivše SFRJ in je v vrtcih zaradi tega specifično razmerje slovenskih otrok in otrok priseljencev. Rezultati raziskave so pokazali, da v vrtcih primanjkuje didaktičnih pripomočkov in literature za delo z otroki priseljenci. Ugotovili smo, da največjo oviro in težavo pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec predstavlja komunikacija oziroma nerazumevanje jezika. Občasno se pojavljajo nesporazumi, nerazumevanje. Rezultati kažejo, da se v posavskih vrtcih za pomoč pri vključevanju otrok ne poslužujejo tolmačev, zelo redko sodelujejo z nevladnimi organizacijami in ne čutijo podpore MIZŠ. Kolektivi v posavskih vrtcih so naklonjeni priseljencem, vendar rezultati kažejo, da potrebujejo strokovni delavci izboljšave pri poznavanju okoliščin priseljenih družin ter znanju o medkulturni vzgoji. Rezultati so pomembni za načrtovanje pedagoške prakse in vodenje vrtcev na področju dela z otroki priseljenci v posavski regiji.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, vključevanje, posavski vrtci, Posavje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 866; Prenosov: 260
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Kategorizacija je bistven element pri odločanju kakovosti hotela in je prvi faktor,na podlagi katerega lahko gost predvidevakakovost storitev glede na svoja pričakovanja. Pojem kategorije hotelov se pri vsakem posamezniku odraža drugače.V praksi lahko opazimo, da obstajajo razlike med hoteli iste kategorije. Prav zaradi tega je poznavanje kategorizacije in kakovosti storitev pomembno za hotelirje in goste. V empiričnem delu smo raziskali, kako hotelirji in gostje razumejo kategorizacijo hotela in kako povezujejo kategorijo hotelov s kakovostjo hotelskih storitev v regiji Posavje.Raziskava je pokazala, da je potrebno spremeniti oz. posodobiti sistem in povečati pozornost pri izvajanju funkcionalne storitve, saj se ta hitreje pomni in je za goste pomembnejša. Z lansko novo uvedbo kategorizacije, imenovane Hotelstars, smo dobili zagotovilo kakovosti na mednarodni ravni in s tem tudi boljšo prihodnost v hotelirstvu.
Ključne besede: Kategorizacija, Kakovost, Hotel, Hotelirstvo, Posavje
Objavljeno v DKUM: 04.07.2019; Ogledov: 932; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Osrednji produkt sevniškega vinskega turizma je modra frankinja, ki je po kakovosti in razširjenosti glavna rdeča sorta v vinorodni deželi Posavje. Žal pa prepoznavnost in vključenost v turizem še nista na takšnem nivoju, kot bi si turistični deležniki želeli. Problem, ki smo ga reševali v magistrskem delu je, kako modro frankinjo še bolj vključiti v turistično ponudbo Sevnice. Pri svojem raziskovanju smo uporabili več metod kvalitativnega raziskovanja, in sicer: metodo deskripcije, metodo analize vsebine, delno strukturiran intervju (z vinarji, vinogradniki in strokovnjaki vinske stroke smo opravili delno strukturirane intervjuje, katerih analizo smo naredili z metodo kodiranja). Analiza je pokazala, da je vinski turist visoko izobražen, radoveden človek, ki se spozna na vino. Zanimajo ga lokalna vina in njihova zgodba. Ocenjuje se, da pripada višjemu sloju, na potovanju pa ga poleg vina zanimajo tudi samo področje, pridelava in vinska klet. Ugotovitve glede modre frankinje so pokazale, da je to tisto rdeče vino, ki ima v Posavju idealne pogoje, da se razvije v žlahtno in žametno vino Posavja ter da intervjuvanci poznajo pridelke/izdelke iz modre frankinje, da pa ni dovolj zastopana v trgovskih verigah in da večina intervjuvancev to sorto vina povezuje z mestom Sevnica. Na osnovi naše raziskave ob koncu magistrskega dela predlagamo konkretne turistične produkte.
Ključne besede: modra frankinja, Sevnica, vinski turizem, vinski turist, Posavje
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1333; Prenosov: 421
Celotno besedilo (2,27 MB)