| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ponikva v slovenski kulturni zgodovini
Urška Zidanski, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kulturna zgodovina Ponikve in okolice. Predstavljena je z geografskega in nato še zgodovinskega vidika, pri čemer so navedeni najstarejši podatki o kraju in okolici ter pomembni zgodovinski dogodki. V nadaljevanju je predstavljeno kulturno-prosvetno življenje v kraju, društva, običaji, razvoj šolstva in pomembne osebnosti, ki so na kakršenkoli način prispevale k napredku in prepoznavnosti Ponikve.
Ključne besede: Ponikva, zgodovina, kulturna dediščina, Katoliško prosvetno društvo, Telovadno društvo Sokol, Društvo kmečkih fantov in deklet, Društvo prijateljev mladine Ponikva, Turistično olepševalno društvo, običaji ob porokah, obredi ob smrti, Mihael Zagajšek (Jurij Zelenko), Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Davorin Trstenjak, Ernest Vranc, Sonja Sever, Ljudevit Komar, Fran Bole, Peter Hlastec, Albina Bukovec Bole, Tine Lah, Stanko Buser, Štefka Drolc, Slava Kovačič
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 708; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

2.
VPLIV NARAVNOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA RAZVOJ IZBRANIH NASELIJ V OBČINAH DOBJE IN ŠENTJUR
Božidar Žibret, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv naravnogeografskih dejavnikov na nastanek izbranih naselij v občini Dobje in Šentjur. Analizirali smo vpliv geoloških, geomorfoloških, klimatskih, pedoloških, in hidrogeografskih elementov na razvoj naselij. Enako primerjavo smo naredili za funkcijske naklone in ekspozicije. Primerjali smo podatke o rabi zemljišč med letoma 2000 in 2012; ugotavljali smo smeri spreminjanje rabe zemljišč, intenzivnost teh sprememb in njihovo povezanost z legami. Posebno pozornost smo namenili izbranim naseljem, še posebej pozidanim površinam. Naselja se, zlasti v ravninskih delih, širijo na najboljša kmetijska zemljišča, zato smo talno število smo primerjali z izbranimi naselji, rabo tal, s funkcijskimi nakloni, ekspozicijami in prstjo. V večini primerov so naselja na površinah z zmernim in nizkim pridelovalnim potencialom. Ugotovili smo neskladnost talnega števila pri zelo visokem pridelovalnem potencialu. Površine z zelo visokim pridelovalnim potencialom so mestoma zamočvirjene, pogosto poplavljene. Analizirali smo prostorski plan naselij Dobje, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Šentjur z namenom, da bi ugotovili skladnosti in neskladnosti prostorskega načrtovanja glede na naravne dejavnike. Naselja so ogrožena predvsem zaradi dveh naravnih pojavov, kot so plazovi in poplave. Zaradi slednjih sta ogrožena predvsem Šentjur in Gorica pri Slivnici. Plazovitost je tudi največji omejitveni dejavnik za širjenje naselij. Ugotovili smo veliko neskladje pozidanih površin na plazovitem območju. Določili smo najboljše lege izbranih naselij glede na funkcijske naklone, poplavno ogroženost, ekspozicije, plazovitosti in glede na termalni pas. Posameznemu naselju smo določili manj primerne lege, upoštevajoč funkcijske naklone, plazovitost in možnost poplav.
Ključne besede: Dobje pri Planini, Šentjur, Dramlje, Ponikva, Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici, Kozjansko, plazovitost, poplave, prostorsko načrtovanje, ogroženost naselij.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 388; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici