| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza pospeševanja podjetništva v pomurski regiji
Tilen Horvat, 2020, diplomsko delo

Opis: Možnosti za razvoj regije je veliko. Pospeševanje podjetništva je lahko ena izmed rešitev za gospodarsko konkurenčnost regije. Že nekaj časa velja, da je Pomurje nekoliko zaostalo v primerjavi z ostalimi regijami. Dejstvo, da je bilo Pomurje obmejna regija skozi celotno svojo zgodovino, se vidi tudi danes. Visoka brezposelnost in najmanjše število podjetij na 1.000 prebivalcev sta le dva razloga slabše razvitosti. Kljub slabi statistiki pa se Pomurje lahko pohvali s številnimi uspešnimi in svetovno znanimi podjetji in podjetniki. S problemom regionalnega razvoja se je država začela spopadati že leta 1999 z Zakonom skladnega regionalnega razvoja. Poleg zakonov so podporne institucije začele izvajati aktivnosti za pripravo in izvedbo razvojnih projektov na področju inovativnosti in gospodarskega razvoja, pomoč pri zagonu novih podjetij ter rasti in razvoju obstoječih podjetij. Pomurje mora stremeti k spodbujanju tehnološkega razvoja in inovacij, podjetništva in kreativnosti ter razvoj turizma.
Ključne besede: podjetništvo, pomurska regija, razvoj, podjetje
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji
Špela Flegar, 2020, magistrsko delo

Opis: Regionalna identiteta, ena izmed oblik prostorske identitete, je identificiranje posameznika z regijo. Regijo lahko sicer definiramo različno, a gre v splošnem za večji del območja z značilnimi lastnostmi oziroma determinantami (fizičnimi in/ali družbenimi). Nekaj raziskav na temo regionalne identitete je bilo v Sloveniji že narejenih, a med njimi še ni nobene, ki bi različne dimenzije regionalne identitete ugotavljala pri mladih, živečih v pomurski statistični regiji. Namen magistrskega dela je bil analizirati različne dimenzije regionalne identitete mladih v pomurski statistični regiji, kar smo izvedli z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi vprašalnik je bil namenjen mladim s stalnim prebivališčem znotraj pomurske statistične regije, drugi pa vsem mladim, živečim izven nje. S primerjavo obeh skupin smo želeli dobiti vpogled v identitetno razmerje mi : oni. Ugotovili smo, da se mladi, živeči v pomurski statistični regiji, v prvi vrsti prostorsko ne identificirajo kot Pomurci oziroma Pomurke. Prav tako mladi s stalnim prebivališčem v pomurski regiji izkazujejo različno stopnjo identitete v različnih identitetnih elementih, a so na primeru izbranih elementov bolj povezani z regijo kakor preostali, živeči izven regije. Hkrati regijo vrednotijo bolj pozitivno in njene potenciale ocenjujejo višje kot tisti, živeči v preostalih statističnih regijah. Do razlik med obema skupinama mladih prihaja tudi pri splošnem opredeljevanju dejavnikov za pojav pozitivne regionalne zavesti.
Ključne besede: mladi, prostorska identiteta, regionalna identiteta, pomurska statistična regija
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 150; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Razlike v plači med ženskami in moškimi v osrednjeslovenski in pomurski regiji
Aleksandra Kodba, 2019, magistrsko delo

Opis: Plača je denarno nadomestilo, ki ga delodajalec plača zaposlenemu v zameno za opravljeno delo in je del stroškov, ki so vključeni v vodenje podjetja. Drži, da je plača že od nekdaj občutljivo področje s socialnega, motivacijskega in političnega vidika. Vedno aktualno vprašanje je, ali moški zaslužijo več kot ženske, in če je odgovor pozitiven, zakaj prihaja do tega. V teoretičnem delu magistrske naloge smo zajeli nekatera področja, ki se nam zdijo pomembna pri raziskovanju razlik v plači med spoloma. Predelali smo teorijo plač, zgodovina plač, položaj žensk nekoč in danes, management človeških virov in njegove funkcije, diskriminacija, poklicna segregacija ter enakost žensk in moških na trgu dela. Za raziskavo razlik v plači med spoloma smo izbrali dve slovenski regiji, ki se po našem mnenju najbolj razlikujeta, to sta osrednjeslovenska in pomurska regija. V empiričnem delu magistrske nalogo smo z že obstoječimi podatki, ki smo jih pridobili s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), primerjali plačo med ženskami in moškimi v omenjenih regijah med letoma 2015–2017. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v plači med ženskami in moškimi v izbranih regijah. Pri raziskavi so bile pomembne spremenljivke tudi izobrazba, starost in višina povprečne bruto plače.
Ključne besede: plača, razlika v plači, diskriminacija, spol, management človeških virov, pomurska regija, osrednjeslovenska regija.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 312; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
Izkustveno učenje in poučevanje o vodi pri predmetu naravoslovje in tehnika v Pomurski regiji
Maja Bokan, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Izkustveno učenje in poučevanje o vodi pri predmetu naravoslovje in tehnika v Pomurski regiji je sestavljeno iz treh samostojnih, medsebojno povezanih delov – teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del vsebuje tri sklope, in sicer: pedagoško-didaktični sklop, psihološki sklop in geografki sklop ter predstavitev vode. V pedagoško-didaktičnem sklopu podrobneje predstavimo učni načrt za naravoslovje in tehniko ter opredelimo izkustveno učenje kot didaktično strategijo poučevanja pri naravoslovju. V psihološkem sklopu opišemo psihofizične lastnosti učencev, v geografskem sklopu na kratko predstavimo pomursko regijo in osnovne šole, katere so vključene v empirični del naloge. Po teh treh sklopih pa se osredotočimo na tematski sklop voda in opredelimo lastnosti vode, njen pomen za človeka ter onesnaževanje voda. V empiričnem delu predstavimo analizo raziskave, ki smo jo izpeljali v šestih šolah v Pomurski regiji (treh primestnih in treh mestnih šolah). Namen raziskave je bil ugotoviti, kolikšno znanje in odnos imajo učenci 4. in 5. razredov do vode. Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da imajo učenci v drugem triletju določeno znanje o vodi, vendar se je izkazalo, da imajo še vedno pomanjkljivo znanje o njej. Učenci imajo na splošno pozitiven odnos do vode, vendar ne vsi, nekateri jo premalo cenijo in se ne zavedajo njenega pomena za življenje. Na podlagi teh rezultatov smo mnenja, da je potrebno učence bolj poučiti o vodi in še bolj ozaveščati o tem, kako pomembna dobrina je voda. Rezultati empiričnega dela so nas usmerili v pripravo praktičnega dela. Pripravili smo model izvedbe aktivnosti z vodo na osnovi izkustvenega učenja. Vsaka aktivnost je podrobno opisana (zapisana vsebina, zajeti cilji, postopek aktivnosti, predvideni pripomočki). Učni model je pripravljen na način izkustva učencev, saj ta zagotavlja, da pridobljeno znanje ostane trajno. Pomembno je zavedanje, da je učenje o naravi v naravi za učence izjemnega pomena, saj jim omogoča lažjo zapomnitev učnih snovi in trajnejše znanje.
Ključne besede: učenci, naravoslovje in tehnika, izkustveno učenje, eksperimenti z vodo, Pomurska regija
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 502; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

5.
Naravnogeografski potenciali za kmetijstvo v pomurski statistični regiji in spremembe rabe tal v obdobju 2000 – 2017
Tomaž Koltai, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsebina dela obravnava analizo izbranih naravnogeografskih dejavnikov v pomurski statistični regiji, ki potrjuje veliko razpoložljivost ugodnih potencialov za kmetijstvo. Izbrani dejavniki so funkcijski nakloni, ekspozicije, pedološke enote in talno število, vključena pa je tudi analiza strateško pomembnih površin za pridelovanje in kmetijstvo. Trendi v izkoriščanju teh potencialov so prikazani z ugotovitvami sprememb rabe tal med letoma 2000 in 2017. Slednji prikazujejo proces ekstenzifikacije, kjer se zemljišča v zaraščanju, gozdovi in pozidane in sorodne površine širijo na račun krčenja obdelovalnih površin, predvsem njiv z vrtovi in vinogradov. Do neugodnih procesov spreminjanja rabe tal, ki jih vrednotimo z vidika ustreznega (ne)izkoriščanja potencialov za kmetijstvo, prihaja v veliki meri na površinah z najugodnejšimi razmerami za obdelovalne površine. Slednje odraža negativen trend, ki odstopa od državne paradigme doseganja prehranske samooskrbnosti.
Ključne besede: pomurska statistična regija, naravnogeografski potenciali za kmetijstvo, funkcijski nakloni, talno število, raba tal
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 762; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (669,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Spreminjanje rabe tal v pomurski statistični regiji med letoma 2000 in 2017
Tomaž Koltai, 2017, magistrsko delo

Opis: Delo obravnava spremembe rabe tal v pomurski statistični regiji v obdobju med letoma 2000 in 2017 in odvisnosti teh od izbranih naravnogeografskih in družbenogeografskih kazalcev. Spremembe rabe tal so vrednotene iz vidika izkoriščanja in ohranjanja kmetijskih potencialov regije, ki so med največjimi v Sloveniji. Obravnavane so razlike v splošnih spremembah rabe tal, v smereh sprememb, spremembe v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov, ekspozicij, pedoloških enot, talnega števila, strateško pomembnih območij za kmetijstvo in pridelavo ter v odvisnosti od mikroregij. Pri spremembah so posebej izpostavljene negativne smeri sprememb, ki kažejo izrazite procese ozelenjevanja, zaraščanja, ogozdovanja in pozidave obdelovalnih oblik rabe tal, med katere spadajo njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki in ostali trajni nasadi. V splošnem se v regiji zmanjšuje število obdelovalnih površin, predvsem njiv z vrtovi in vinogradov, vse bolj pa se širijo neobdelovalne oblike rabe tal, predvsem zemljišča v zaraščanju, gozdovi ter pozidane in sorodne površine. Te spremembe niso v celoti odvisne od naravnogeografskih pogojev, temveč v veliki meri na te vplivajo tudi socio-ekonomski kazalci  gibanje števila prebivalstva, povprečne starosti, indeksa staranja, gibanja števila kmetijskih gospodarstev in gibanje velikosti posestev na kmetijsko gospodarstvo. V splošnem tudi v analizi teh ugotavljamo negativne trende, ki jih lahko povezujemo z neugodnimi trendi v spreminjanju rabe tal.
Ključne besede: raba tal, pomurska statistična regija, obdelovalne površine, naravnogeografski kazalci, ogozdovanje, ozelenjevanje, socio-ekonomski kazalci
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 917; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (7,81 MB)

7.
Stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja
Mateja Škalič, Milena Ivanuš-Grmek, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku predstavljamo stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojnoizobraževalnega obdobja. Podrobneje prikazujemo stališča staršev do upravičenosti nacionalnega preverjanja znanja ter do spodbujanja otrok za priprave nanj. V teoretičnem delu opredelimo preverjanje znanja in natančneje predstavimo nacionalno preverjanje znanja, v nadaljevanju pa predstavimo rezultate raziskave, ki je bila izvedena v letu 2014. V raziskavi je sodelovalo 209 staršev šestošolcev iz Podravske in Pomurske regije. Rezultati raziskave kažejo, da je dosežek otroka na nacionalnem preverjanju znanja za starše dobra povratna informacija o otrokovem znanju, vendar menijo, da ne pokaže otrokovega celostnega znanja. Nadalje ugotavljamo, da starši s končano osnovno šolo ter starši, ki bivajo v Pomurski regiji, pripisujejo pomembnejšo vlogo pri spodbujanju otrok pri pripravah na nacionalno preverjanje znanja bolj učiteljem kot sebi. Rezultati raziskave nas tudi opozarjajo, da so učenci iz Pomurske regije z vidika vpletenosti staršev v manj stimulativnem okolju.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, starši, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, Podravska regija, Pomurska regija
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 533; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (170,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Analiza javnih del v Savinjski in Pomurski regiji
Mateja Gojzdnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji ima program javnih del v okviru aktivne politike zaposlovanja že kar dolgo tradicijo, saj poteka od leta 1990. Javna dela omogočajo zaposlitev, socialno varnost, nova znanja, delovne izkušnje, vključenost v delovno okolje in širjenje socialne mreže. Javna dela prispevajo k dvigu kakovosti življenja in k razvoju novih delovnih mest. V teoretičnem delu predstavljamo pojav in probleme brezposelnosti ter posebej program javnih del kot ukrep, s katerim država posega na trg dela. V empiričnem oziroma raziskovalnem delu pa podrobno analiziramo javna dela v Savinjski in Pomurski regiji, in sicer za obdobje od leta 2007 do 2013. Preizkusili smo veljavnost dveh hipotez in obrazložili rezultate. Diplomsko delo zaključujemo z nekaj predlogi za izboljšanje stanja na tem področju.
Ključne besede: Javna dela, Zaposlovanje, Brezposelnost, Aktivna politika zaposlovanja, Savinjska regija, Pomurska regija
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 467; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1414; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
Pismenost o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi vidiki javnega duševnega zdravja v dveh slovenskih regijah
Kristian Majcen, 2016, magistrsko delo

Opis: Depresija in anksiozne motnje predstavljata velik javnozdravstveni problem in imata tudi veliko vrzel zdravljenja. Pismenost o duševnem zdravju (PODZ) je koncept, ki se odraža v večjem znanju in ozaveščenosti o duševnih motnjah. Oba dejavnika prispevata k hitrejšemu iskanju pomoči in k boljšemu duševnemu zdravju (DZ). PODZ je v veliki meri odvisna od promocijskih in preventivnih aktivnosti na področju duševnega zdravja, odraža pa se lahko v nekaterih indikatorjih DZ. V študiji nas je zanimalo ali bo v savinjski regiji, v kateri so se v zadnjih letih načrtno lotili ozaveščanja o vsebinah DZ, zaznana večja PODZ kot v pomurski regiji, kjer je opažen bistven primanjkljaj tovrstnih aktivnosti na področju DZ. Na vzorcu odraslih oseb iz pomurske in savinjske regije smo preverili ali obstaja razlika v pismenosti o depresiji ter o anksioznosti. Poleg tega nas je zanimala tudi morebitna povezava PODZ z izraženostjo znakov depresije in anksioznosti ter razlika med regijama v nekaterih kazalnikih DZ. Rezultati naše študije kažejo, da je v savinjski regiji v primerjavi s pomursko regijo zaznana višja pismenost o duševnem zdravju. Razlike so bolj izrazite pri pismenosti o anksioznosti kot pri pismenosti o depresiji. Razlike med regijama v pojavnosti znakov depresije in anksioznosti niso bile opažene, prav tako pa se razlike v PODZ tudi niso enoznačno odražale v kazalnikih duševnega zdravja. Ugotovitve pričujoče študije kažejo, da je med regijami v Sloveniji potrebno odpraviti neenakosti na področju preventivnih in promocijskih aktivnosti in več pozornosti v javnozdravstvenih kampanijah nameniti anksioznim motnjam. Za boljše razumevanje povezanosti PODZ in DZ pa potrebujemo še dodatne raziskave.
Ključne besede: pismenost o duševnem zdravju, depresija, anksiozne motnje, savinjska regija, pomurska regija
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 1593; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici