| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
IGRA - PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI ZA IGRO V VRTCU
Nina Kosi, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica je ugotavljala, v kolikšni meri so zagotovljeni prostorski in materialni pogoji za igro in gibanje otrok v vrtcih v Pomurju glede na Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Na podlagi podatkov, ki jih je pridobila z anketnimi vprašalniki, je ugotovila, da bo 75 % enot vrtcev v Pomurju do 1. 9. 2010 uspelo v večji meri zadostiti notranjim prostorskim pogojem po Pravilniku … Notranja igralna površina in oprema sta ustreznejši v namensko grajenih vrtcih. Tudi 75 % igrišč pri vrtcih je ustrezno urejenih in opremljenih z igrali, ki omogočajo otrokom izbiro dejavnosti. Nekoliko slabša opremljenost igrišč je pri vrtcih v okviru šol. Igrala se redno pregledujejo in vzdržujejo, a starejša nimajo atestov. Za varnost otrok na igriščih je ustrezno poskrbljeno, nekoliko slabša je zaščita igrišč z ograjo in z avtomatskim zapiranjem vrat ograje.
Ključne besede: vrtci, Pomurje, prostorski in materialni pogoji, igra, igrače, igrišče, varnost otrok
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 2584; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Metode in tehnike supervizije svetovalnih delavcev v Pomurju in Mariboru
Sonja Šavel, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve supervizije svetovalnih delavcev, teoretični modeli in metode ter tehnike, ki iz njih izhajajo. Razvidno je, da v praksi ne najdemo povsem enakih modelov, kot jih opredeljujejo teoretiki. To je predvsem zato, ker se supervizija kot proces osredotoča na potrebe supervizantov, ki so vanjo vključeni. Svetovalno delo je samo eno od področij, ki zahteva tovrstno strokovno izpopolnjevanje. Supervizijo sicer najdemo tudi v vseh drugih poklicih pomoči ljudem ter poklicih, ki so v stalnem stiku z ljudmi. Razlog za to je predvsem preprečevanje stresa in posledično izgorelosti, prav tako pa zagotovitev kakovostne obravnave uporabnikom storitev. Da bo lažje vidno, zakaj pride do stresa, je predstavljena vloga svetovalnih delavcev v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V empiričnem delu smo preverili, kako pogosto se svetovalni delavci vključujejo v supervizijo ter kako želijo, da le-ta poteka. Osredotočili smo se na primerjavo dveh območij, Pomurja in Maribora, ter na primerjavo pridobljenih podatkov glede na delovno dobo svetovalnih delavcev. Glavna razlika, ki se kaže, je dejstvo, da se na območju Maribora svetovalni delavci večkrat vključijo v supervizijo ter da želja po vključitvi z delovno dobo pada na obeh območjih. Svetovalnim delavcem pa najbolj ustreza na uporabnika usmerjen model, tj. razvojno-edukativni model supervizije. Slednji se tudi po mnenju teoretikov največkrat uporablja.
Ključne besede: Ključne besede: supervizija, svetovalno delo, Pomurje, Maribor, metode in tehnike, modeli supervizije, vloga svetovalnega delavca.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2551; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (635,18 KB)

3.
4.
PRESOJA UPORABNOSTI PORTERJEVEGA MODELA PETIH SILNIC ZA PODROČJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Rok Petje, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Planiranje v organizacijah se prične s proučevanjem okolja podjetja, tako notranjega, kot tudi zunanjega. V podjetjih je zavedanje o pomembnosti raziskovanja že na visoki ravni, med tem, ko v javnih zavodih, planiranju in s tem proučevanju okolja ter konkurence, še vedno posvečajo premalo pozornosti. Prvi del magistrskega dela je teoretičen. V njem predstavljamo nekatere pomembne metode in modele za proučevanje zunanjega okolja organizacije, s poudarkom na podrobni proučitvi Porterjevega modela petih silnic. V drugem delu teoretičnega dela magistrskega dela proučujemo posebnosti javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, pri čemer se osredotočamo tudi na upravljanje in vodenje v omenjenih zavodih. V praktičnem – aplikativnem delu magistrskega dela prikažemo uporabo Porterjeva modela petih silnic za področje vzgoje in izobraževanja. Pri praktični izvedbi Porterjevega modela petih silnic izhajamo iz primera Ekonomske šole Murska Sobota. Za le-to smo pred Porterjevim modelom pripravili tudi strukturno analizo zavoda, ki nam služi kot osnova, za presojo uporabnosti Porterjevega modela petih silnic za področje vzgoje in izobraževanja. Kot osnovno, za izvedbo Porterjevega modela petih silnic na področju vzgoje in izobraževanja, smo uporabili Porterjev izvirni model (Porter, 1998).
Ključne besede: Okolje podjetja, javni zavodi, metode in modeli, Porterjev model petih silnic, Porter, konkurenca, vzgoja in izobraževanje, Pomurje, šolstvo, planiranje v javnih zavodih.
Objavljeno: 23.09.2011; Ogledov: 1925; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
6.
ANALIZA POTENCIALOV OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V POMURJU IN ŠALEŠKI DOLINI
Edis Mustafić, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Glede na to, da je vse večji trend iskanje alternativnih virov energije, sem v diplomski nalogi izvedel analizo potencialov obnovljivih virov energije v Sloveniji. Namen naloge je bil predvsem zbrati točne podatke in analizirati potenciale obnovljivih virov energije v Sloveniji. V nalogi so povzeti dosedanji projekti in analize za posamezne obnovljive vire energije za posamezne regije, ki so združeni v celoto. Na podlagi zbranih podatkov obnovljivih virov energije sem v sklepu diplomske naloge primerjal dve področji, in sicer Šaleško dolino in Pomursko regijo. Analiziral sem potenciale obnovljivih virov energije za ti dve regiji ter navedel razloge za njihovo izkoriščanje oziroma ne izkoriščanje.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, sončna energija, vetrna energija, biomasa, bioplin, hidroenergija, geotermalna energija, primerjalna analiza, Šaleška dolina, Pomurje, izkoriščanje OVE
Objavljeno: 20.02.2012; Ogledov: 2597; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

7.
Verwendung deutscher Sprachvarietäten im Thermaltourismus – eine empirische Untersuchung am Beispiel der slowenischen Thermalbadregion in Pomurje
Katarina Tibaut, 2015, magistrsko delo

Opis: In der slowenischen Thermalbad-Grenzregion Pomurje dominieren die Touristen aus Österreich. Unter Berücksichtigung des Tatbestandes, dass die österreichische Standardvarietät – wie jede gesprochene Standardvarietät – immerzu gewisse regionale Sprachfärbungen in Lautbildung und Tonfall beibehält, reicht das Beherrschen der "deutschländischen" Standardsprache vonseiten slowenischer Angestellter im Thermaltourismus nicht aus, um potenzielle Verständigungsschwierigkeiten mit österreichischen Gästen vollends zu umgehen. Der Gegenstand der vorliegenden Masterarbeit ist somit, in Erfahrung zu bringen, ob die Verwendung der divergierenden Deutschvarietäten vonseiten der Touristen für Angestellte im Thermaltourismus eine Sprachbarriere darstellt. Zur theoretischen Beantwortung der forschungsleitenden Fragestellung wurde auf die räumlich definierten Sprachvarietäten (Standardsprache vs. Dialekt), die interkulturellen Verständigungsschwierigkeiten und die Deutschförderung im Fachbereich "Thermaltourismus" eingegangen. Anhand eines Fragebogens wurden drei Forschungshypothesen empirisch untersucht. Die empirische Untersuchung basierte auf der deskriptiven und nichtexperimentellen Methode. Die Untersuchungspopulation umfasste 102 Angestellte zweier Thermalbäder in der Region Pomurje: Biotherme Mala Nedelja und Therme Vivat. Die Auswertung der generierten Daten erfolgte mittels des Statistikprogramms SPSS. Anknüpfend an theoretische und empirische Erkenntnisse konnte konstatiert werden, dass sich Sprachbarrieren trotz guter Standarddeutschkenntnisse von Angestellten in der Thermalbadregion Pomurje in Sprachkontaktsituationen mit deutschsprachigen Touristen manifestieren, sofern sich die Gäste im Dialekt bzw. in der Umgangssprache ausdrücken.
Ključne besede: Sprachvarietät, Standardsprache, Dialekt, Thermaltourismus, DaF- Unterricht, interkulturelle Verständigung, Pomurje
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 645; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

8.
Javno dostopni GIS podatki za preučevanje ravnanja z biogenimi odpadki
Lea Sagadin, 2012, diplomsko delo

Opis: V nalogi so prikazane možnosti uporabe javno dostopnih geografskih prostorskih podatkov za preučevanje ravnanja z biogenimi odpadki. Mnogo prostorskih podatkov je javno dostopnih v digitalni obliki preko spletnih portalov ali v obliki podatkovnih slojev, ki so nastali v okviru raznih evropskih iniciativ in/ali projektov. Mnogo podatkov je dostopnih v tabelarični obliki v občinskih evidencah. V diplomskem delu so sistematično obdelani javno dostopni digitalni kartografski podatki o biogenih odpadkih v Sloveniji in podatki o zbranih odpadkih v pomurskih občinah v letu 2011. Zbrani so z namenom, da se prikaže možnost uporabe obstoječih podatkovnih virov za nadaljnje analize zbiranja, določevanja potencialov in optimiranje masnih tokov. Iz razpoložljivih podatkov je bil oblikovan GIS sistem, ki v kombinaciji z ostalimi javno dostopnimi digitalnimi geografskimi podatkovnimi sloji tvori dober pripomoček za nadaljne analize tovrstne problematike. Na praktičnih primerih so prikazani zbrani podatki za občine v Pomurju ter opisi kako lahko z uporabo teh orodij rešujemo problematiko ravnanja z biogenimi odpadki in prispevamo k povečevanju rabe alternativnih energetskih virov.
Ključne besede: javno dostopni podatki/ GIS/ biogeni odpadki/ Pomurje/ alternativni viri energije.
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1178; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

9.
Energetska vrednost zbranih količin biogenih odpadkov v letu 2011 v Pomurju
Timotej Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Biogeni odpadki so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki z vrtov in parkov, gnojevka, živalski gnoj ali drugi odpadki, kot so papir, karton in odpadni les. Ti imajo določeno energetsko vrednost, ki predstavlja neki energetski potencial. Lahko se razgradijo (ostanki hrane, odpadno jedilno olje, gnojevka), če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja ali jih uporabimo za kurjenje (papir, karton, les). V nalogi so z uporabo geografskega informacijskega sistema obdelani podatki o zbranih količinah biogenih odpadkov v letu 2011 v občinah Pomurja. Iz zbranih količin so izračunani energetski potenciali za odpadke, primerni za kompostiranje in zbrano odpadno jedilno olje. Izračun energetskega potenciala zbranih količin odpadnega jedilnega olja je narejen za predelavo v biodizel in predelavo v bioplinarni. Nadalje so izračunani tudi energetski potenciali zbranega odpadnega lesa, ki se lahko uporabijo za kurjavo. Izračunani potencial Pomurja za leto 2011 znaša, glede na energetsko vrednost biogenih odpadkov, lesa ter jedilnega olja, 4.099,65 MWh. Ob predpostavki, da je bilo zbranih le 27 % odpadnega materiala, lahko izračunamo, da teoretični energetski potencial Pomurja znaša 15.225 MWh (pri 100 % izkoristku).
Ključne besede: biogeni odpadki, bioplinarne, energija, Pomurje.
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 630; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (776,40 KB)

10.
ODNOS DIJAKOV RAZLIČNIH SREDNJIH ŠOL DO GLASBENE VZGOJE
Denis Dugar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Odnos dijakov različnih srednjih šol do glasbene vzgoje je predstavljena raziskava s pomočjo ankete na petih slovenskih pomurskih srednjih šolah. V teoretičnem delu diplomskega dela so zbrane pomembne vsebine o glasbeni vzgoji v srednješolskih programih. Nekaj teh glasbeno teoretičnih vsebin se nanaša tudi na predšolsko obdobje in osnovnošolsko stopnjo izobraževanja. V sami teoretični obravnavi diplomskega dela je s pomočjo preučene literature razložen tudi odnos dijakov do pouka glasbene vzgoje. V empiričnem delu so rezultati odgovorov anketnega vprašalnika, na osnovi katerih lahko sklepamo na odnos dijakov pomurskih srednjih šol do glasbene vzgoje.
Ključne besede: glasba, umetnost, glasbena vzgoja, srednje šole, dijaki, Pomurje
Objavljeno: 07.05.2014; Ogledov: 946; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici