SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STRUKTURNI SKLADI EU KOT VIR FINANCIRANJA RAZVOJA V SLOVENIJI
Nina Vertačnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Z vstopom v EU si je Slovenija pridobila tudi pravico do črpanja iz strukturnih skladov. Sredstva so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, lahko rečemo, da je Slovenija, kljub začetnim težavam, uspešno zaključila svoje prvo programsko obdobje 2004—2006. Nova finančna perspektiva je Sloveniji prinesla znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Poglavitni cilji nove finančne perspektive v Sloveniji so: vlaganje v cestno infrastrukturo, varstvo okolja, energetsko učinkovitost, veliko sredstev je namenjenih tudi za raziskave in razvoj ter podporo podjetništvu.
Ključne besede: Strukturni skladi, kohezijska politik, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 1394; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (755,31 KB)

2.
UPRAVLJANJE UPORABNIŠKEGA OKOLJA S SKUPINSKIMI POLITIKAMI
Marko Hacin, 2011, diplomsko delo

Opis: V vseh modernih organizacijah so od informacijskega sistema odvisni poslovni procesi, zato je potrebno z upravljanjem poskrbeti, da je informacijski sistem v čim boljši kondiciji, saj le tako lahko zagotovimo njihovo nemoteno delovanje. Eden od ključnih področij upravljanja informacijskega sistema je segment upravljanja uporabniškega okolja. V tej nalogi smo kot osnovo za upravljanje uporabniškega okolja v informacijskem sistemu uporabili tehnologijo skupinskih politik – Group Policy, ki jo za Windows domenska okolja ponuja proizvajalec programske opreme Microsoft. Prvi del naloge raziskuje tehnologijo skupinskih politik, pri čemer analiziramo predpogoje za njihovo delovanje, nadalje so opisani posamezni mehanizmi in komponente skupinskih politik s pomočjo katerih uveljavljamo nastavitve na računalnikih in uporabnikih. Predstavljene so glavne kategorije nastavitev in njihova sestava, ter vse novosti, ki jih prinaša operacijskih sistem Microsoft Windows Server 2008 R2 na področju upravljanja s skupinskimi politikami. V drugem delu se posvečamo dejanskemu upravljanju Objektov skupinskih politik s pomočjo orodij, ki so na voljo. Podrobneje je opisano delo z Upraviteljskim vmesnikom skupinskih politik (GPMC), ter z orodjem za napredno upravljanje skupinskih politik (AGPM), prikazane pa so še možnosti upravljanja z drugimi orodji, kot so skripti, ukaznlupina Power Shell, gpupdate, gpresult in ADMX Migrator. V zadnjem delu se najprej ukvarjamo s strukturo Aktivnega imenika, ki je osnovna podlaga za vsako uspešno upravljanje uporabniškega okolja. Predstavljen je lasten predlog strukture organizacijskih enot Aktivnega imenika, ki je po našem mnenju primeren za večino organizacij. Temu delu sledi ukvarjanje z nastavitvami, ki jih konfiguriramo za računalniški in uporabniški del Objektov skupinskih politik. Opisano je konfiguriranje glavnih nastavitev, ki sega vse od zahtevnih varnostnih nastavitev, preusmerjanja uporabniških map, sistemskih nastavitev operacijskih sistemov, upravljanje porabe energije, pa vse do nastavitev tiskalnikov, mrežnih pogonov, ter bližnjic, ki jih ima uporabnik na svojem namizju. Na koncu je predstavljeno tudi upravljanje aplikacij s skupinskimi politikami in sicer aplikacij pisarniškega paketa Microsoft Office 2010, ter spletnega brskalnika Google Chrome. Vse konfigurirane nastavitve in samo delovanje skupinskih politik je bilo preizkušeno v navideznem testnem okolju Windows 2008 R2 domene. Tokom dela s skupinskimi politikami smo prišli do sklepa, da je uporaba tehnologije skupinskih politik nujna za vse organizacije, ki imajo Windows domeno, saj je lahkotnost in enostavnost upravljanja uporabniškega okolja prav presenetljiva in zelo učinkovita.
Ključne besede: Skupinske politike Aktivni imenik Upraviteljski vmesnik skupinskih politik Microsoft Windows Server 2008 R2 Microsoft Windows 7
Objavljeno: 22.08.2011; Ogledov: 1848; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (5,97 MB)

3.
Inhaltliche Analyse der öffentlichen Meinungen von Miro Cerar, Angela Merkel und Werner Faymann zur Migrationskrise in Europa
Jure Sabelnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Zusammenfassend lässt sich sagen, dass die Flüchtlingskrise eine große Herausforderung in der Geschichte Europas darstellt. Auch die europäischen Werte sind folglich auf dem Prüfungsstand. Slowenien als Transitland mit scharfen Grenzkontrollen, Österreich als Korridor mit humanitärer Hilfe und Deutschland als Zielland. Dies könnte man auch als Massenphänomen für die EU und die EU-Politik bezeichnen. Schon fast unglaublich ist die Hilfsbereitschaft, mit der Slowenien, Österreich und Deutschland die Flüchtlinge begrüßt hat. Die Migrationskrise hat auch dafür gesorgt, dass nicht nur das politische Klima, sondern auch die Menschen anderen gegenüber frostiger geworden sind. Alle diese Spannungen und politische Entscheidungen haben Europa noch stärker verbunden. Die Europäische Union ermöglichte den Flüchtlingen eine legale Einreise, jetzt muss sie aber noch eine rechtliche Grundlage für alle legalen Asylbewerber und Neuansiedlungsprogramme schaffen. Die weitere humanitäre Hilfe und die EU-Solidarität werden hier noch eine sehr große Rolle spielen. Im Laufe der empirischen Untersuchung wurde festgelegt, dass alle drei Regierungschefs nach den gleichen europäischen Werten streben und die gleiche Menge Solidarität und Verständnis der Flüchtlingskrise widmen. Am besten sieht man dies bei Angela Merkels Politik, jedoch sind sie sich alle einig, dass Europa in dem Sinne verpflichtet ist, den kommenden Menschen zu helfen und sie bei der Integration zu unterstützen. Alle drei Regierungschefs sind sich einig, dass die hohe Zahl von Flüchtlingen, die ihre Heimat verlassen müssen und Zuflucht zu suchen, eine große Herausforderung für Slowenien als Transitland, Österreich und insbesondere Deutschland als die ‚Endstation‘ für die meisten Flüchtlinge ist.
Ključne besede: Politik, politische Meinungen, politische Interessen, Migrationskrise in Europa, politische Lösungen
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 248; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici