Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo proučili problematiko politične participacije mladih in jo povezali s poukom sociologije. Primerjalno so predstavljene slovenske raziskave politične participacije mladih (Miheljak, 1996; Erjavec, 2004; Kirbiš in Flere, 2010). Preverjali smo, ali lahko z vključevanjem filma v pouk sociologije spodbujamo politično participacijo dijakov in v večji meri dosegamo učne cilje, postavljene z Učnim načrtom (2008). Zanimalo nas je tudi, če lahko s filmskimi dejavnostmi spodbujamo kritično mišljenje (Rupnik Vec in dr., 2009). V ta namen so najprej predstavljeni teoretični prispevki na področju didaktike filmske vzgoje (Bluestone, 2000; Gregg, 1995; Rugelj, 2006). Na teoretični osnovi (Russelov model, model spodbujanja kritičnega mišljenja po C. Wade in Hillov model) so pripravljene učne priprave za izvedbo filmskih delavnic. Za filme Razredni sovražnik, Persepolis in Val so napisane filmske analize. V pričujoči nalogi je predstavljen projekt Posodobitev gimnazije ter Didaktična prenova in evropski oddelki (Pavlič Škerjanc, Rutar in Rutar Ilc, 2012). Z anketnima vprašalnikoma je bila med gimnazijskim učitelji sociologije in dijaki II. gimnazije Maribor izvedena raziskava o vključevanju filmske vzgoje v pouk, ki je potrdila, da je s filmsko vzgojo mogoče spodbujati kritično mišljenje dijakov in njihovo politično participacijo ter v večji meri dosegati zastavljene učne cilje.
Ključne besede: filmska vzgoja, učni cilji sociologije, politična participacija mladih, kritično mišljenje, filmska analiza
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 2043; Prenosov: 430
Celotno besedilo (8,28 MB)

Opis: Religioznost in politika sta pomembni družbeni instituciji, ki se med drugim v posameznikovem vsakdanjem življenju realizirata tudi kot religioznost in politična participacija. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na definicije in dimenzionalnost politične participacije in religioznosti ter na trende obeh spremenljivk v zadnjih desetletjih pri prebivalcih Slovenije. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med politično participacijo in religioznostjo. Na zastavljenih hipotezah, izhajajočih iz znanstvene literature, smo nato v empiričnem delu s pomočjo podatkov raziskave Mladina 2010 analizirali, ali sta dve dimenziji religioznosti (osebna religioznost in pogostost obiskovanja cerkvenih obredov) povezani s konvencionalno, civilnodružbeno in protestno participacijo. Ugotovili smo, da bolj religiozni mladi in pogostejši obiskovalci cerkvenih obredov niso pogosteje konvencionalno politično aktivni (merjeno preko samoporočane volilne udeležbe), da pogosteje civilnodružbeno participirajo, redkeje pa so protestno aktivni. V zaključku diplomskega dela razpravljamo o pomenu rezultatov za literaturo o proučevanju odnosa med analiziranima spremenljivkama in podamo predloge za prihodnje raziskave.
Ključne besede: slovenska mladina, religioznost, konvencionalna politična participacija, civilnodružbena participacija, protestna participacija, večdimenzionalnost.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 1143; Prenosov: 186
Celotno besedilo (765,83 KB)

Opis: Magistrsko delo preučuje vpliv Web 2.0 tehnologije na procese v politiki. Sprva definiramo in ovrednotimo Web 2.0 tehnologijo, nato se posvetimo uporabi družbenih omrežij v procesih politične kampanje. Izsledki temeljijo na raziskavah ameriških preliminarnih predsedniških volitev 2008, kasneje tudi ameriških predsedniških volitev ter splošnih angleških volitev 2010. Pri uporabi Web 2.0 orodij v kampanji dokazujemo pozitivni vpliv, še posebej blogosfere, na javno mnenje in posledično na rezultat volitev. V magistrskem delu raziskujemo vpliv družbenih omrežij pri menjavi političnega sistema in oblasti na primerih Arabske pomladi. Tu se izkažejo Web 2.0 orodja kot učinkovit motor družbenih sprememb, saj omogočajo neposredno komunikacijo in razpravo med zagovorniki demokratičnih sistemov in ustvarjajo okolje, ki omogoča spremembo ter mobilizira aktiviste. Zaznati je možno organizacijo strategije protestov v Egiptu in Tuniziji preko družbenih omrežij. Lotimo se tudi preučevanja elektronske participacije v Evropski uniji. Predvsem zaradi že tako naraščajočega demokratičnega deficita morajo oblasti olajšati nekatere demokratične postopke kot je možnost predlaganja nove ali dopolnjevanja stare zakonodaje. Evropska unija že leta namenja zajetna sredstva in napor v razvoj elektronske participacije. Dodana vrednost magistrskega dela je prototip moderne Web 2.0 politične stranke, ki jo imenujemo ”Stranka 2.0”. V ta sklop spadajo priporočila slovenskim političnim strankam pri vključevanju v Web 2.0 procese ter moderniziranju komunikacije s podporniki in skeptiki. V nalogi poleg preučevanja novih zunanjih komunikacijskih možnosti ugotavljamo in predlagamo mnoge izboljšave v notranji komunikaciji običajne politične stranke, ki prinašajo večjo angažiranost, hitrejši pretok idej, neredundančnost informacij in druge prednosti.
Ključne besede: Web 2.0, Politična kampanja, Družbena omrežja, Politične spremembe, Politična participacija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2013; Ogledov: 1449; Prenosov: 173
Celotno besedilo (7,80 MB)

Opis: Mladina v Sloveniji predstavlja pomembno družbeno skupino, ki formalno in neformalno tudi sama vstopa v politično dogajanje na različne načine. Kljub dejstvu, ki nam ga kažejo analize javnega mnenja, da je politična participacija v Sloveniji nizka, mladi niso pasivni, temveč se poslužujejo novih oblik politične participacije, kot so na primer podpisovanje peticij, sodelovanje v demonstracijah, oblikovanje gibanj in podobno. Prav tako se mladina v zadnjem desetletju vidno distancira od formalnih oblik politične participacije, kljub temu da želi sodelovati v družbenih spremembah. Pri tem lahko izpostavimo predvsem nezaupanje v politiko in politične elite, nezaupanje v delo in legitimnost študentskih organizacij in manjše vključevanje mladih v mladinska združenja. Spol in starost mladostnika nimata večjega vpliva na njegovo aktivnost v politični sferi, zato bi bilo v prihodnje treba ugotoviti, kateri so razlogi, ki vplivajo na upadanje participacije mladine v Sloveniji, poleg sprememb v vrednotnem sistemu in splošne politične pasivnosti slovenske družbe.
Ključne besede: mladina, participacija, politična pasivnost, zanimanje za politiko
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 3926; Prenosov: 741
Celotno besedilo (764,01 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje žensk v politiko ter govori o neenakosti zastopanosti žensk in moških v politiki. Prikazuje spol in politiko ter izenačenost pojmov javno — politično, kamor so praviloma uvrščeni moški, in zasebno — nepolitično, kamor so praviloma uvrščene ženske. Obravnava nekatere stereotipe, ki vplivajo na nizko število žensk v politiki, predvsem na vodstvenih položajih in na sploh v organih odločanja. Obravnava tudi politično participacijo, ki je razdeljena na konvencionalno in nekonvencionalno, ter razlaga, zakaj so ženske v politiki sploh potrebne. Predstavlja dejavnike, ki vplivajo na politično participacijo žensk, ter razlaga, kateri so vzroki za njihovo skromno predstavništvo v politiki. Glavni namen diplomskega dela je preučiti vključevanje žensk v politiki v državah nekdanje Jugoslavije. Zato bomo raziskali, kakšno je zanimanje za politiko pri moških in ženskah in ali obstajajo med spoloma razlike v politični vključenosti, in sicer glede na njihovo politično participacijo in zastopanost v vladi in parlamentu. Želimo preveriti tudi, ali je v ekonomsko razvitejših državah naslednicah prisotna višja stopnja vključenosti žensk v politiko, na podlagi njihove nevolilne in volilne politične participacije, zanimanja za politiko ter zastopanosti v parlamentu in vladi.
Ključne besede: Ključne besede: ženske, politika, spol, konvencionalna politična participacija, zanimanje za politiko, zastopanost v politiki, države naslednice nekdanje Jugoslavije.
Objavljeno v DKUM: 19.04.2011; Ogledov: 3647; Prenosov: 528
Celotno besedilo (428,86 KB)