1. Vpliv občin pri upravljanju naravnih vrednot Pohorja : magistrsko deloNina Andrejč, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bil naš namen odkriti vlogo občin soustanoviteljic (Zreče, Mislinja, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica) in razvojnih institucij (RIC-Slovenska Bistrica, RRA Koroška, RRA Podravje-Maribor, ZRSVN) pri vzpodbujanju trajnostnega razvoja regijskega parka Pohorje, ki priložnostno povezuje družbene člene v lokalnem okolju. S pomočjo kvalitativne raziskave smo analizirali in kritično ovrednotili medobčinsko sodelovanje in sodelovanje razvojnih institucij. Zbiranje informacij je potekalo od 13. 4. do 9. 9. 2024. Z izvedbo devetih intervjujev smo dosegli zasičenost podatkov. Informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo odgovorov intervjuvanih so bile zadostne, da smo pridobili globji pogled na problematiko teme in zasnovali rezultate. Kljub temu, da je regijski park Pohorje v fazi ustanavljanja in je njihovo sodelovanje še v neformalni obliki, se vsi deležniki zavedajo, da je regijski park Pohorje nujno potreben za ohranjanje narave, kulturne krajine in pohorske identitete. Ključne naloge medobčinskega sodelovanja so vzpostavitve omejitev v regijskem parku Pohorje, sprememba zakonodaje in uvedba višjih kazni, vzpostavitev akcijskega načrta in mednarodno projektno sodelovanje. Kljub dolgoletnemu aktivnemu medobčinskemu sodelovanju se ponekod še pojavljajo težave zaradi nepripravljenosti, neodzivnosti in nesodelovanja turističnih ponudnikov, stihijske rabe prostora in zanemarjenje naravnih vrednot, kljub medijskemu opozarjanju in opozorilnim tablam v naravi. V skrbi za naravno okolje smo podali tri predloge, ki bi morali biti v razvojnem načrtu regijskega parka Pohorje, in ti so vzpostavitev regijskega centra, oblikovanje marketinške znamke in vzpostavitev spletne strani regijskega parka Pohorje.
Ključne besede: Regijski park Pohorje, vloga občin in razvojnih institucij, trajnostni razvoj turizma, medobčinsko sodelovanje, naravne vrednote.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (3,66 MB) |
2. Mehrsprachiger Alltag auf den Postkarten aus der Region Pohorje an der Wende zum 20. Jahrhundert : DiplomarbeitJasmina Stražiščar, 2023, diplomsko delo Opis: Im Rahmen meiner Diplomarbeit werde ich mich der Erforschung der Geschichte der Pohorje-Gebiete im 19. und 20. Jahrhundert widmen. Mein Hauptfokus liegt auf zwei wichtigen Aspekten: der Mehrsprachigkeit auf Postkarten und der Analyse von touristischen Postkarten aus diesem Zeitraum. Beide Aspekte ermöglichen uns nicht nur Einblicke in die Vergangenheit, sondern öffnen auch ein Fenster zum Verständnis der kulturellen Vielfalt und der touristischen Vorlieben dieser Region.
Im theoretischen Teil werde ich mich zunächst auf den historischen Kontext der Mehrsprachigkeit im Pohorje-Gebiet konzentrieren. Eine besondere Aufmerksamkeit werde ich der Mischung aus deutscher und slowenischer Sprachpräsenz in dieser Region widmen. Ebenso werde ich Postkarten als Kommunikationsmittel in der Vergangenheit betrachten und untersuchen wie sie die sprachliche Vielfalt und kulturelle Interaktionen dieser Zeit widerspiegelten.
Im empirischen Teil werde ich mich der Analyse von touristischen Postkarten aus diesem Zeitraum widmen. Ich werde Postkarten aus verschiedenen Gebieten des Pohorje-Gebirges, wie dem Mariborsko Pohorje, Zreško Pohorje, Ribniško Pohorje und anderen, untersuchen. Zunächst werde ich mich auf 120 verschiedene Postkarten konzentrieren, um die sprachliche Vielfalt auf diesen Karten zu erforschen, insbesondere in Bezug auf die Anwesenheit der deutschen und slowenischen Sprache. Später werde ich auch 10 touristische Postkarten analysieren. Dabei werde ich mich auf deren Inhalt konzentrieren, der beliebte touristische Ziele und Aktivitäten der Reisenden aufzeigen wird.
Die Verbindung zwischen Mehrsprachigkeit und Postkarten schafft eine Verknüpfung zwischen Sprache, Kultur und Tourismus. Gemeinsam bieten diese Aspekte ein vielfältiges Bild der Pohorje-Region in diesem Zeitraum, dass uns Einblicke sowohl in die historischen als auch in die kulturellen Aspekte ermöglicht.
Ključne besede: Pohorje-Gebiet, Mehrsprachigkeit, Ansichtskarten, Sprachliche Präsenz (deutsche und slowenische Sprache), Touristische Zielgebiete.
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 327; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,41 MB) |
3. |
4. Analiza trajnostnega turizma na Mariborskem PohorjuTina Knupleš, 2021, diplomsko delo Opis: V današnjem času se večina ljudi odpravlja na sprehod na sprostitev v naravo, nekateri kolesarit, drugi z rolerji ali pa izberejo druge oblike za sproščanje. Nekateri posamezniki, ki so bolj športne narave, gredo v hribe, drugi se preprosto sprehodijo do sosednjega hriba. Te športne aktivnosti izberejo zaradi različnih razlogov, npr. zaradi oddiha, sprostitve, krajšanja časa, razvedrila, za hobi, na sprehod s psom ali prijatelji. Vse te aktivnosti, ki se jih posamezniki udeležujejo, predstavljajo trajnostni turizem.
V osrednjem teoretičnem delu smo analizirali, kako se je razvijal trajnostni turizem. Nekaj besed smo namenili trajnostnemu turizmu na Mariborskem Pohorju, predvsem značilnostim, instrumentom. Analizirali smo oblike trajnostnega turizma. V nadaljevanju smo se osredotočili predvsem na Mariborsko Pohorje. Tukaj smo raziskali geografske in turistične značilnosti, trajnostni turizem na Mariborskem Pohorju, aktivnosti v zimski ter letni sezoni, naravno dediščino. Proučili smo tudi vzpenjačo, hotelski in gostinski turizem ter planinske koče. Na koncu smo prikazali analizo cen aktivnosti na Mariborskem Pohorju.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali trajnostni turizem na Mariborskem Pohorju. Rezultate smo prikazali s tabelami in grafi. Podrobno smo ugotovili starosti turistov, od kod prihajajo, kako pogosto prihajajo na Mariborsko Pohorje in zakaj, s kom obiščejo Mariborsko Pohorje, v katerem letnem času in katerih aktivnosti na Mariborskem Pohorju se udeležijo. Ugotovili smo tudi, kako domači in tuji turisti ocenjujejo stroške aktivnosti, ki se jih lahko udeležijo. Podrobno smo prikazali tudi elemente turistične ponudbe, kako pomembna je za turiste.
Ključne besede: turizem, narava, trajnostni turizem, Mariborsko Pohorje, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 891; Prenosov: 154
Celotno besedilo (2,32 MB) |
5. Turizem brez meja - zasnova turistične infrastrukture Mariborskega Pohorja z vidika dostopnosti : magistrsko deloIvana Vuković, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se ukvarja s temo načrtovanja turistične infrastrukture oz. podajanja smernic za arhitekturo »turizma brez meja« na območju Mariborskega Pohorja. Naloga je razdeljena na dva tematska sklopa. Prvi, raziskovalni del, predstavlja temelj za oblikovanje koncepta razvoja turistične infrastrukture. Sestavljen je iz obsežne analize obravnavanega območja, opredelitve dostopnega turizma in univerzalnega oblikovanja, analize zakonodajnega okvirja in predstavitve skupin funkcionalno oviranih oseb. Kot zaključek raziskovalnega dela so podane smernice za projektiranje dostopne turistične infrastrukture, na temelju katerih je izdelan drugi del naloge. Projektni del predstavlja razvoj treh ključnih območij na Mariborskem Pohorju. Za vsako območje je podana konceptualna zasnova objektov in prostorskih ureditev s pripadajočim konceptom dostopnosti.
Ključne besede: turizem, turistična arhitektura, dostopna arhitektura, dostopnost, Mariborsko Pohorje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1259; Prenosov: 415
Celotno besedilo (126,02 MB) |
6. Povezovanje dobropočutne ponudbe destinacije maribor - pohorje s programi botaničnega vrta univerze v mariboruUrška Bezjak, 2019, diplomsko delo Opis: Zdravje je pomembna vrednota vsakega človeka, vendar o njem običajno razmišljamo šele takrat, ko zbolimo. Da bi to preprečili, moramo za dobro počutje poskrbeti prej, oziroma preventivno. Vsak dan lahko svoje počutje izboljšamo s pravilno prehrano, telesno aktivnostjo, sprostitvijo in obvladovanjem stresa.
Zavedati se moramo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje. Danes lahko počutje izboljšamo tudi z dobropočutno ponudbo, ki jo lahko pogosto najdemo v zasebnih centrih, zdraviliščih in hotelih. V diplomski nalogi opišemo wellness ponudbo hotelov, ki se nahajajo v destinaciji Maribor-Pohorje in predstavimo predloge, kako to ponudbo povezati z botaničnega vrta univerze v Mariboru, ki s svojo zasnovo in naravo lahko izboljša počutje obiskovalca.
V diplomski nalogi raziskujemo osnovne pojme, povezane z zdravjem in dobrim počutjem. Predstavimo ponudbo botaničnega vrta univerze v mariboru in drugih botaničnih vrtov. Ugotovitve povzemamo v sklepnem delu, prav tako v sklepu preverimo osnovne trditve, ki smo jih zapisali uvodoma.
Ključne besede: dobropočutje, dobropočutna ponudba, zdravje, destinacija Maribor-Pohorje, Botanični vrt Univerze v Mariboru
Objavljeno v DKUM: 30.10.2019; Ogledov: 1274; Prenosov: 83
Celotno besedilo (931,67 KB) |
7. Vključitev gastronomije v ponudbo Botaničnega vrta Univerze v MariboruTilen Selič, 2018, diplomsko delo Opis: Gastronomija je danes vse pomembnejša v turistični ponudbi določene destinacije, saj so gostje z naraščajočo vlogo individualizma vse zahtevnejši in bolj osveščeni glede prehrane. Kadar uspe ponudnikom gastronomije vzbuditi pri turistih željo po vrnitvi, spremenijo tudi njihov namen obiska destinacije. Primarni nameni potovanja turistov so še vedno ogledi destinacij in njihovih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, vse bolj pa prihaja v ospredje tudi obiskovanje destinacije z namenom degustiranja oziroma okušanja lokalne gastronomije. Kadar ta namen ponudniki dosežejo, to pomeni uspešno trženje, s tem pa uspešnejše poslovanje organizacije.
V uvodnem poglavju smo predstavili raziskavo, njen namen, opredelili smo hipotezi in cilje, postavili omejitve ter pojasnili predpostavke.
V drugem poglavju smo postavili teoretični okvir. Razložili smo vlogo gastronomije pri turistični ponudbi Slovenije. V nadaljevanju poglavja smo proučili še kombinacije živil in jedi ter povezali gostinsko ponudbo z ruralnim turizmom.
V tretjem poglavju je bila osrednja tema raziskava ponudbe Botaničnega vrta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju BVUM) in oblikovanje nove ponudbe. Opredelili smo pomen Botaničnega vrta (v nadaljevanju BV) v turistični ponudbi Maribor-Pohorje in ugotovili, da ima veliko potenciala, njegova uresničitev pa je odvisna od več dejavnikov. Preko metode anketiranja smo izvedeli, česa si obiskovalci želijo v BV-u ali konkretneje, kakšna gastronomska ponudba bi jim ustrezala.
Če povzamemo celotno raziskavo v eno misel, lahko rečemo, da se gastronomska ponudba BV-a s pomočjo občine počasi razvija, vendar je do končnega produkta potrebnega še precej dela na tem področju.
Ključne besede: Botanični vrt Univerze v Mariboru, gastronomija, turizem, lokalna pridelava, destinacija Maribor-Pohorje
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1690; Prenosov: 79
Celotno besedilo (844,77 KB) |
8. Pomen trajnostnega razvoja turizma za segment mladih v destinaciji maribor-pohorjeTamara Kristl, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu smo se ukvarjali s pomenom trajnostnega turizma in zelenega destinacijskega menedžmenta. Osredotočili smo se na segment mladih slovenskih povpraševalcev v destinaciji Maribor - Pohorje. Na kratko smo predstavili zeleno shemo slovenskega turizma Slovenia Green in raziskali vključenost mladih slovenskih povpraševalcev v trajnostni turizem. Z anketiranjem smo ugotovili, ali povpraševalci prepoznavajo Maribor - Pohorje kot zeleno destinacijo.
V praktičnem delu smo s tabelami in grafi predstavili rezultate anketiranja, ki je bilo izvedeno med mladimi slovenskimi povpraševalci v destinaciji Maribor - Pohorje.
V zaključku projekta smo predstavili sintezo ugotovitev iz teoretičnega uvodnega in praktičnega jedrnega dela. Prav tako smo zapisali pomembnost ponudbe zelenega trajnostnega razvoja destinacije za segment mladih slovenskih povpraševalcev.
Ključne besede: trajnostni razvoj turizma, destinacijski menedžment, destinacija Maribor - Pohorje, zelena shema, mladi povpraševalci
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1283; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,20 MB) |
9. Spreminjanje rabe tal na pohorskih planjah med letoma 2000 in 2014Tanja Golob, Domen Kodrič, Jelko Meolic, Aleš Praprotnik, Aleksandra Premužič, Anja Simreich, Rosvita Viltužnik, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava naravne značilnosti območja Pohorskih planj ter spreminjanje kulturne pokrajine iz vidika rabe tal. Naravne razmere so analizirane in prikazane z ozirom na zemljiške kategorije. Prikazane so tudi spremembe zemljiških kategorij v obdobju med letoma 2000 in 2014. Ugotovljeno je spreminjanje kulturne pokrajine – širjenje gozda ter ekstenzifikacija kmetijskih površin.
Ključne besede: Slovenija, Pohorje, kulturna pokrajina, raba tal, spremembe, Pohorske planje, fizična geografija, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1647; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
