SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PREDLOG ZA IZBOLJŠANJE SMUČARSKE PONUDBE NA MARIBORSKEM POHORJU
Mojca Breznik, 2009, diplomsko delo

Opis: Kvalitetna in raznovrstna ponudba v smučarskih centrih dobiva vse večji pomen tako za slovensko kot avstrijsko področje celotnega turizma. Proučevali smo, kako so si storitve smučarske ponudbe v Sloveniji in Avstriji v določenih smučiščih podobne oziroma kako se razlikujejo med seboj in kako je na podlagi avstrijskih možno izboljšati domače smučišče. V uvodnem poglavju smo opredelili problem, ki smo ga raziskovali, hkrati smo opredelili tudi področje raziskave, namen, cilje in postavili tri osnovne trditve. Nato smo opredelili še predpostavke in omejitve, ki smo jih upoštevali skozi raziskavo. V drugem poglavju smo opredelili pomen storitev smučarskih centrov za zadovoljstvo obiskovalcev in pojasnili, kako pomembni so nastanitvena in gostinska ponudba ter dodatna ponudba (aktivnosti in animacija) ter varnost v smučarskih centrih. Tretje poglavje smo v celoti posvetili predstavitvi slovenskega smučarskega centra Mariborsko Pohorje in avstrijskega smučarskega centra Saalbach-Hinterglemm. Ponudbo obeh smučarskih centrov smo podrobnjeje razčlenili in ju primerjali ter hkrati podajali lastne komentarje. Predstavili smo tudi analizo anket, ki smo jih izvajali na terenu ter podali sklepe obeh raziskav. V četrtem poglavju smo izdelali SWOT analizo in na podlagi le-te ter analize anket podali predloge izboljšav za domače smučišče Mariborsko Pohorje in jih tudi utemeljili.
Ključne besede: smučišče Mariborsko Pohorje, smučišče Saalbach-Hinterglemm, zimsko-športni turizem, anketa, primerjava, predlogi izboljšav
Objavljeno: 11.01.2010; Ogledov: 1611; Prenosov: 285
.pdf Polno besedilo (500,37 KB)

3.
Žičniški promet in projekt izgradnje pohorske vzpenjače : diplomsko delo univerzitetnega študija
Luka Fiedler, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo predstavlja teorijo o ţičniškem prometu in projekt izgradnje nove Pohorske vzpenjače. Predstavljenih je nekaj teoretičnih osnov o ţičniškem prometu ter zakonodaja, ki ureja področje ţičniškega prometa in transporta. V letu 2009 se je zaradi dotrajanosti podrl osmi nosilni steber stare Pohorske vzpenjače. Zaradi izrednega pomena naprave za mesto Maribor, je projekt zaţivel in bil realiziran v rekordnem času. Poleg zadovoljevanja pravnih določil pa se je bilo potrebno spopasti tudi s terenom, ki je oteţeval gradnjo. In prav gradnji ţičnice na teţko dostopnem terenu in iznajdljivosti izvajalcev je v nalogi namenjeno največ pozornosti. Predstavljene so tudi tehnične lastnosti stare in nove naprave, primerjava le-teh, in ugotovljene izboljšave, ki v veliki meri temeljijo na subjektivnih opaţanjih.
Ključne besede: žičniški transport, žičniški promet, žičniška naprava, trasa žičnice, nedostopen teren, Mariborsko Pohorje
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 1423; Prenosov: 0

4.
46 LET TEKMOVANJA ZA ZLATO LISICO
Maja Hren, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovenci se označujemo kot smučarski narod in smo bili eni prvih v tem delu Evrope, ki so uporabljali smuči. Naša zgodovina smučanja je bogata, Maribor pa je zaradi bližine Pohorja s smučanjem že od nekdaj tesno povezan. Tekmovanje za Zlato lisico je poleg pokala Vitranc in smučarskih skokov v Planici največje smučarsko tekmovanje v Sloveniji. Pridobitev tekmovanja za Zlato lisico je mestu prinesla razvoj, ne samo v največje slovensko smučišče, temveč tudi v sodobno evropsko mesto. Tekmovanje za svetovni pokal za ženske, tekmovanje za Zlato lisico je edinstveno tudi v svetovnem merilu, saj gre za najnižji cilj v svetovnem pokalu, tekma pa se pravzaprav odvija v samem mestu, in to jo zagotovo dela edinstveno. Tekmovalke, ki so v 46 letih tekmovanja gostovale v Mariboru, so si mesto zapomnile po prijaznih ljudeh in posebnostih, kot je vinska klet in bogat spremljevalni program tekmovanja. Žal je ena izmed značilnosti tekmovanja za Zlato lisico tudi nenehen boj z vremenom in snegom, kar je zagotovo davek najnižje ležečega cilja. S priljubljenostjo prireditve je rasla tudi priljubljenost smučanja, a vendar v prvih letih ni bilo pravih rezultatov domačih smučark. Skoraj vse do leta 1988, ko je Mateja Svet postala Zlata lisica, nimamo tekmovalk med prvo deseterico. Danes gledalci na Zlati lisici navijajo za našo najboljšo smučarko vseh časov – Tino Maze.
Ključne besede: diplomsko delo, Zlata lisica, svetovni pokal v alpskem smučanju, Pohorje, Dušan Senčar, Vreni Schneider
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1162; Prenosov: 247
.pdf Polno besedilo (4,77 MB)

5.
RFID NA SMUČIŠČU MARIBORSKO POHORJE
Aljaž Jurša, 2011, diplomsko delo

Opis: Glavna tematika diplomske naloge, kot je razvidno iz naslova, je tehnologija RFID. RFID je kratica za »radio frequency identification« oziroma, če prevedemo v slovenščino bi to pomenilo, radio-frekvenčna identifikacija. Podrobneje bomo predstavili celotno RFID tehnologijo, ISO standarde ter RFID kontrolo kart na splošno. Od splošne predstavitve tehnologij bomo prešli na opis točno določenega sistema RFID kontrole kart na smučišču Mariborsko Pohorje, ki je plod sodelovanja med dvema uspešnima mariborskima podjetjema, in sicer, Športnim centrom Pohorje, katero ima v lasti smučišče, in podjetjem Rikom d. o. o., ki je odgovorno za vso strojno in programsko opremo. V nadaljevanju bomo opisali obstoječe stanje na smučišču in naredili raziskavo, kako bi lahko smučarsko karto uporabljali tudi za parkirišča, namenjena obiskovalcem oziroma uporabnikom smučišča in njenih objektov. V diplomskem delu bomo naredili raziskave, kot so: študij strokovnega gradiva, SWOT analiza, intervjuji z odgovornimi osebami in anketa. Rezultate slednje in seveda njihovo obrazložitev lahko najdemo v zaključku dela.
Ključne besede: RFID, ISO, RFID kontrola kart, smučišče Mariborsko Pohorje, Rikom d. o. o., Športni center Pohorje.
Objavljeno: 23.10.2011; Ogledov: 1160; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

6.
GEOGRAFIJA OBČINE PODVELKA
Blanka Vinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Geografija občine Podvelka je sestavljeno iz štirih vsebinskih sklopov. Kratek uvodni sklop opisuje osnovne informacije o občini, kot so: splošne značilnosti, lega, regionalizacije in zgodovinski pregled. Temu sledita dve obširni poglavji, ki se nanašata na naravnogeografske in družbenogeografske lastnosti območja. V prvem tematskem sklopu so podrobno predstavljeni relief, geologija, podnebje, prsti, hidrologija, rastlinstvo in živalstvo obravnavanega območja. V drugem, najobsežnejšem poglavju diplomskega dela so podrobno opisani in analizirani družbenogeografski vidiki občine. Najprej so na kratko predstavljena in na kratko opisana naselja, ki se v občini nahajajo. Nato so predstavljene in podrobno analizirane demografske značilnosti prebivalstva in gospodarstvo občine, znotraj katerega smo podrobno izpostavili aktivnost in delovne migracije prebivalstva ter posamezne gospodarske panoge kot so kmetijstvo, industrija, obrt in storitvene dejavnosti ter turizem. Največji vsebinski sklop se zaključi s prometom in predstavitvijo prometne infrastrukture v občini Podvelka. Zadnji skromnejši tematski sklop je namenjen sklenitvi informacij. Na podlagi vseh pridobljenih in preučenih podatkov iz prejšnjih poglavij prepoznamo potenciale občine Podvelka in nadalje sklepamo, kje so možnosti občine za razvoj v prihodnosti. Diplomsko delo se konča s SWOT analizo, kjer so prikazane prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti obravnavanega območja. Če hočemo da bo razvoj uspešen moramo graditi na prednostih, poskušati odpraviti pomanjkljivosti, čim bolj izkoristiti priložnosti in se izogniti nevarnostim.
Ključne besede: občina Podvelka, Drava, Dravska dolina, Pohorje, Kozjak, regionalna geografija Slovenije, prebivalstvo, gospodarstvo, turizem.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 906; Prenosov: 163
.pdf Polno besedilo (2,53 MB)

7.
POJAV TEMPERATURNIH INVERZIJ NA OBMOČJU POHORJA
Klemen Kerstein, 2014, magistrsko delo

Opis: Temperaturna inverzija je pojav, pri katerem temperatura z višino pada. Intenziteta in pogostost pojava sta največja v hladni polovici leta in v zgodnjih jutranjih urah. Na območjih razgibanega reliefa je inverzija razvita predvsem v predelih konkavnih reliefnih oblik kot posledica zadrževanja hladnega zraka, ki doteka iz pobočij. Temperaturna inverzija na območju Pohorja se najpogosteje in najintenzivneje pojavlja v zahodnem delu, kjer je Slovenjgraška kotlina. V preostalih delih je prav tako pogosta, le manj izrazita. V času pred vzidom Sonca se največji pozitivni temperaturni gradienti kažejo v plasti zraka na nadmorski višini do 450 metrov. Zgornja meja inverzije se pojavlja na nadmorski višini 800 do 850 metrov. Po vzidu Sonca se zgornja meja zniža za približno 50 metrov; prav tako se zmanjšuje intenzivnost. Tekom dopoldneva in popoldneva je inverzija razpadla in se po 20. uri ponovno formirala. Primerjava severne in južne strani Pohorja je pokazala, da so v najnižji merjeni plasti, tj. med nadmorsko višino 350 do 550 metrov, pozitivni temperaturni gradienti na severni strani nekoliko večji. Najpogosteje se pojavljajo gradienti med 0 in 0.5 °C/100 m, medtem ko tisti nad 5 °C/100 m nastopijo le malokrat. Temperaturna inverzija je najbolj izrazita v anticiklonalnem vremenskem tipu. Izkazalo se je, da se v teh situacijah najvišje temperature pojavljajo na nadmorski višini med 750 in 850 metrov. V ciklonalnem in advektivnem vremenskem tipu je inverzija slabo razvita ali pa se ne pojavlja. Intenziteta inverzije se je od decembra proti aprilu zmanjševala.
Ključne besede: Temperaturna inverzija, temperaturni gradient, Pohorje, vremenski tip, temperaturne razlike, veter, oblačnost.
Objavljeno: 12.12.2014; Ogledov: 646; Prenosov: 113
.pdf Polno besedilo (4,46 MB)

8.
Vpliv izbranih naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi
Jernej Ajd, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi. Podatke za nadmorsko višino, naklon, ekspozicijo, globalno sončno obsevanje, srednjo letno temperaturo, srednjo letno količino padavin, litološko podlago, pedokartografske enote in rabo tal sem dobil iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa (DMR 25). Izbrani naravnogeografski dejavniki in raba tal so prikazani na kartah, izdelanih v računalniškem programu Idrisi Selva. Numerične zveze med rabo tal in naravnogeografskimi dejavniki so prikazane v kontingenčnih tabelah. Jakost povezave med posameznim naravnogeografskim dejavnikom in rabo tal je izražena s Cramerjevim koeficientom korelacije. Največje vrednosti le-tega so med rabo tal in srednjo letno temperaturo, litološko podlago, funkcijsko reklasificiranim naklonom, tipi prsti in srednjo letno temperaturo. Vrednosti koeficienta za omenjene naravnogeografske dejavnike se gibljejo med 0,45 in 0,6. Manjša zveza je med rabo tal in nadmorsko višino, nakloni, ekspozicijami, kjer se vrednosti Cramerjevega koeficienta korelacije gibljejo med 0,34 in 0,36. Najmanjša pa je zveza med rabo tal in globalnim sončnim obsevanjem, pri kateri znaša koeficient korelacije zgolj 0,32.
Ključne besede: fizičnogeografski dejavniki, raba tal, GIS, občina, Pohorje, Kozjak, Dravska dolina, Vzhodne Alpe, Ruše, Selnica ob Dravi
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 944; Prenosov: 146
.pdf Polno besedilo (9,88 MB)

9.
Prispevek k favni in izbiri habitata kačjih pastirjev (Odonata) na območju Dravskega polja z okolico
Marko Kolarič, 2014, diplomsko delo

Opis: Med 17. in 28. julijem 2013 je v Račah potekal raziskovalni tabor študentov biologije. Kot večletni ljubiteljski raziskovalec kačjih pastirjev sem se ga udeležil, z namenom, da pod mentorstvom Damjana Vinka izvem še več o teh izredno hitrih žuželkah. Kačji pastirji so plenilske žuželke z nepopolno preobrazbo in večino življenja preživijo v vodi kot ličinke. Na dvainpetdesetih lokalitetah na širšem območju Dravskega polja smo zabeležili 44 različnih vrst odraslih kačjih pastirjev. Iskali in določali pa smo tudi ličinke in olevke. V dvanajstih dneh smo popisali skoraj 3000 odraslih predstavnikov. Podatke smo skrbno zapisovali in na podlagi teh sem kasneje prišel do različnih zaključkov.
Ključne besede: Kačji pastir, popis, RTŠB 2013, Dravsko polje, Pohorje, ekologija, rdeči seznam
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 528; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (2,91 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici