| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POGLABLJANJE DOŽIVETJA IN NJEGOVA VLOGA PRI RAZVIJANJU RECEPCIJSKIH ZMOŽNOSTI OB BRANJU ŽIVALSKE PRAVLJICE
Sabina Maček, 2011, diplomsko delo

Opis: Poglabljanje doživetja kot sklepna faza šolske interpretacije mladinskega literarnega besedila potrebuje več poti izražanja kot samo pisni kanal. Več kot ugodno se nam na tem mestu ponudi izražanje z nejezikovnimi oblikami semiotičnih funkcij — risbo. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali, na kakšen način in s kakšnimi metodami poteka razvoj recepcijskih zmožnosti pri učencih in kakšna je njihova domišljijska aktivnost v fazi poglabljanja doživetja. Osvetlili smo pomen medpredmetnih povezav in predstavili govorico otroške risbe, risbo kot področje likovne umetnosti ter učiteljevo vrednotenje in razumevanje otroške risbe. V empiričnem delu ugotavljamo, kakšne razlike se pojavljajo med dvema skupinama učencev, ki sta deležni različnih pristopov pri izvedbi ur slovenskega jezika in s tem posledično ur likovne vzgoje. Ugotavljali smo, kakšna je integracija predstavljene pravljice v odnosu do likovnega izražanja učencev in kakšen vpliv imajo videne ilustracije na učenčevo originalnost likovnega izražanja.
Ključne besede: Poglabljanje doživetja, recepcijske zmožnosti, medpredmetne povezave, risba, vrednotenje in razumevanje otroške risbe.
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 1779; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (5,51 MB)

2.
POGLABLJANJE DOŽIVETJA KOT METODA ZA PREVERJANJE RECEPCIJSKE KOMPETENCE
Teja Lončarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo poglabljanja doživetja kot metodo za preverjanje recepcijskih kompetenc. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobneje opisali značilnosti znanstvene fantastike in znanstvenofantastičnega romana, opredelili mladinsko književnost in didaktiko mladinske književnosti, spregovorili o zadnji fazi didaktične enote – poglabljanje doživetja ter zapisali temeljne lastnosti trivialne literature. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil ugotoviti ali učenci ob zgodnjem branju znanstvenofantastičnih (trivialnih) romanov in ob gledanju znanstvenofantastičnih (trivialnih) filmov oz. televizijskih nadaljevank, oblikujejo literarnoteoretično miselno shemo znanstvena fantastika. Ugotoviti smo želeli ali so učenci zmožni priklicevanja vsebin znanstvenofantastične miselne sheme na verbalni ravni in ali bodo učenci priklicali in pokazali vsebine literarnoteoretične miselne sheme, znanstvena fantastika, s pomočjo produktivne literarno didaktične metode znanstvena fantastika - roman podajanka. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo literarnega in didaktičnega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v petem razredu Osnovne šole Benedikt s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz vprašanj odprtega tipa in s produktivno didaktično metodo - roman podajanka, kot metoda za preverjanje recepcijskih kompetenc. Zbiranje in obdelava podatkov je temeljila na kvantitativni in kvalitativni tehniki. Pred izvedbo praktičnega dela diplomske naloge smo si zastavili generalno hipotezo in dve delni hipotezi.
Ključne besede: Znanstveno fantastični roman, mladinska književnost, trivialni roman, roman podajanka, poglabljanje doživetja.
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 1897; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici