| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TURISTIČNI POTENCIAL OBČIN BISTRICA OB SOTLI, KOZJE IN PODČETRTEK
Mojca Valenčak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem najprej opredelila temo, o kateri sem nameravala pisati. Izpostavila sem namen naloge, opredelila cilje, ki sem jih tekom pisanja diplomske naloge skušala doseči in izpostavila trditve, ki sem jih dokazovala. V drugem poglavju sem izpostavila osnovne pojme, na katere se navezuje celotna diplomska naloga. Opredelila sem pojme: naravna in kulturna dediščina, regijski park, zavarovana območja in Natura 2000. Nato sem predstavila zakonodajo z varstvom kulturne dediščine in zakon o ohranjanju narave. Tretje poglavje sem namenila geografskem orisu obravnavanega območja. Ugodna lega, pester relief, reka Sotla in slikovita flora ter favna nam prikažejo pokrajino Kozjansko v posebni luči. Sledi podpoglavje, v katerem opisujem demografsko, izobrazbeno, ekonomsko ter funkcijsko podobo občin: Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek. Sledi oris življenja v obmejnem območju in v zavarovanem območju, v Kozjanskem regijskem parku. Poglavje štiri je najobsežnejše, saj sem v njem predstavila bogato naravno in kulturno dediščino. Opisujem naravne znamenitosti, sakralno kulturno dediščino, arheološke spomenike, arhitekturno dediščino in etnološko dediščino. V petem poglavju sem predstavila turistično ponudbo območja. V prvem podpoglavju sem opisala glavnega oglaševalca turizma v obravnavanem območju – Terme Olimia, nato sem v tabelah povzela turistično infrastrukturo (gostišča, restavracije, bari, turistične kmetije, vinotoči) ter opisala že obstoječe turistične poti. Dodala sem tri predloge novih kolesarskih turističnih poti in en predlog učne kolesarske poti. Potem sem opisala kaj območje nudi v t.i. dodatni ponudbi, ki sem jo dopolnila z društvenim dogajanjem ter prireditvami, ki jih društva organizirajo. Območje premore veliko društev, ampak dejavnost se od društva do društva zelo razlikuje. Šesto poglavje odkriva turistično ponudbo Kozjanskega regijskega parka, ki je z vsakim letom bolj aktiven na področju trženja turističnih produktov. V zadnjem poglavju sem predstavila vpliv razvoja Term Olimia na geografsko podobo območja. Analizirala sem vpliv Term Olimia na zaposlenost prebivalcev v terciarnem sektorju. Ugotovila sem neposredne učinke turističnega razvoja na območje. V zaključku povzemam vse priložnosti za večji razmah turizma v območju ter predstavim tako prednosti kot slabosti za razvoj turizma v obravnavanem območju.
Ključne besede: Kozjanski regijski park, naravna in kulturna dediščina, turistična ponudba, zdraviliški turizem, športnorekreacijski turizem, občina Bistrica ob Sotli, občina Kozje, občina Podčetrtek, zavarovana območja, Natura 2000
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3649; Prenosov: 620
.pdf Celotno besedilo (13,27 MB)

2.
OKUPACIJSKA POLITIKA TRETJEGA RAJHA – MOBILIZACIJA V NEMŠKO VOJSKO V OBSOTELJU 1941–1945
Mojca Valenčak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje življenje mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno, ki so prihajali iz območja Obsotelja. Namen naloge je predstaviti problem okupacijske politike ter opredelitev problema mobilizacije v nemško vojsko na primeru Obsotelja. Kljub temu da je Obsotelje poznano po tem, da je bil tukaj med II. svetovno vojno t.i. izselitveni pas, se je tudi na tem območju vršila prisilna mobilizacija v nemško vojsko. Z območja občin Kozje in Podčetrtek so nacisti prebivalstvo leta 1941 rasno ocenili in jim na podlagi rasnih razredov podelili državljanstvo. Podelitev državljanstva in članstvo v Štajerski domovinski zvezi pa je imelo posledice predvsem za moške, ki so morali prisilno v nemško vojsko. Najbolj je uspešno potekala nemška mobilizacija leta 1942 zaradi tega, ker je bil vsak vojni obveznik obveščen, da bo, če se ne bo odzval pozivu, žrtvoval svojo družino. Mobilizacijo je spremljalo nasilje, izrazita močna nemška nacionalna in socialna propaganda ter antikomunizem. Naloga se nato osredotoči na potek mobilizacije (vpoklice v vojsko, odpor proti mobilizaciji, druge vojaške formacije, v katere so Nemci izvajali mobilizacijo. Naloga se zaključi z analizo števila žrtev iz Obsotelja v II. svetovni vojni.
Ključne besede: zgodovina, druga svetovna vojna, Obsotelje, raznarodovalni ukrepi, mobilizacija, Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3992; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (17,52 MB)

3.
RAZVOJ IN UČINKI TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK
Simona Gobec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so prikazani razvoj in učinki turizma v občini Podčetrtek. Občina Podčetrtek se je v razmeroma kratkem obdobju, od leta 1966, ko je z uradnim poslovanjem pričelo Zdravilišče Atomske toplice, danes Terme Olimia, iz tipično agrarnega območja, razvila v pomembno turistično območje. Na osnovi izkoriščanja naravnega vira zdravilne vode, se je na območju turistične cone v Podčetrtku, kot tudi v okolici, razvila tako turistična infrastruktura kot superstruktura. Turistični promet in njegovi učinki so povzročili razvoj nekaterih dejavnosti, ki so posredno ali neposredno vezani na turizem. V prvem delu so prikazani naravno in družbeno geografski dejavniki občine Podčetrtek, kot dejavnik razvoja turizma ali kot element oviranja. Opisane so razvojne stopnje turističnega razvoja ter obseg in značilnosti turističnega prometa. Predstavljena je primerjava z nekaterimi drugimi zdraviliškimi kraji. V tem delu so tudi predstavljeni rezultati ankete gostov term Olimia, ki se nanašajo na socio-ekonomsko sestavo, njihove motive in potrebe. V drugem delu je predstavljen prostorski in funkcijski razvoj naselja Podčetrtek v odnosu do razvoja turistične dejavnosti na območju term Olimia. Opredeljene so posamezne funkcijske cone naselja Podčetrtek. Analiziran je odnos prebivalcev občine Podčetrtek do turistične dejavnosti in pomen turistične infrastrukture za kvaliteto bivanja. Analiziran je tudi vpliv gostov term Olimia na obseg prometa v občini Podčetrtku v trgovskih, gostinskih in storitvenih dejavnostih.
Ključne besede: turizem, turistični razvoj, turistični motivi, terme Olimia, občina Podčetrtek, Slovenija
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2448; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

4.
Odprtje ribje restavracije
Matjaž Lupše, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti poslovno idejo, opraviti raziskavo in analizo gostinske ponudbe v Savinjski statistični regiji, oziroma v občini Podčetrtek,ki je prav gotovo zanimiva turistična destinacija, ter podati rešitev za izvedbo poslovne ideje. Poslovna ideja se nanaša na odprtje ribje restavracije, ki bi bila novost na tem področju. S pomočjo izvedene ankete in opravljenih intervjujev ter seveda raziskovalnega delaje bilo ugotovljeno, da ima kraj Podčetrtek zelo dobro razvito turistično ponudbo in turistično infrastrukturo. V neposredni bližini vasi Vonarje, se nahaja, poleg ribnikov ribiška koča, ki bi bila primerno mesto za otvoritev ribiške restavracije. Diplomska naloga je podala konkretne korake za ustanovitev nove pravne osebe, Ribiške restavracije Tolmun in prikazala teoretične podlage, ki jih je potrebno poznati, zaradi postopka ustanovitve ter kasnejšega delovanja pravne osebe. S pridobljenimi odgovori v okviru praktičnega dela naloge so bili pridobljeni pomembni podatki, ki predstavljajo osnovo za oblikovanje ponudbe, reklamnih sporočil in ostalih zadev, ki so vezane na delovanje in poslovanje restavracije.
Ključne besede: turizem, gostinska storitev, restavracija, specializirana ponudba, Podčetrtek
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 1939; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
GEOGRAFSKA UČNA POT SKOZI PODČETRTEK IN OLIMJE
Mojca Pevec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opredelili pomen proučevanja domače pokrajine z izkustvenim učenjem, kar pripomore k zanimanju zanjo in njenemu razumevanju. Predstavili smo možnosti za izvajanje terenskega dela pri pouku geografije z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja na primeru oblikovane geografske učne poti skozi naselji Podčetrtek in Olimje. Na podlagi strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti občine Podčetrtek in na osnovi terenskega raziskovanja oblikovali geografsko učno pot skozi Podčetrtek in Olimje. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi Podčetrtek in Olimje v osnovnih in srednjih šolah. Geografska učna pot je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela na učni poti. Priročnik vsebuje vodnik po geografski učni poti, primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole, učne liste za učence (z rešitvami) in opisana merila ter točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, občina Podčetrtek.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2321; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

6.
Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek z bližnjo okolico v popisu deželnega prebivalstva leta 1754
Sanja Centrih, 2012, diplomsko delo

Opis: Popisi prebivalstva predstavljajo pomemben zgodovinski vir o pristnosti ljudi v določenem prostoru. Sredi 18. stoletja je državna oblast v habsburških dednih deželah začela ugotavljati število prebivalstva, njegovo strukturo in gibanje, saj je želela pridobiti splošen pregled o stanju prebivalstva, predvsem pa je oblast želela pridobiti potrebne podatke za reforme na področjih davčnega in vojaškonabornega sistema. Štetje je bilo izvedeno po gospostvih in cerkvenih enotah (župnijah), a zdaleč ni zajelo vseh tedaj obstoječih. V diplomskem delu je predstavljen popis hiš iz leta 1754. Na osnovi vira za tedanje celjsko okrožje sem obelodanila hišne gospodarje, ki so kot podložniki pripadali gospostvu Podčetrtek, gospostvu Šmarje pri Jelšah ter k (nad)župniji sv. Križ pri Rogaški Slatini. Najprej so teoretično predstavljeni ljudsko štetje leta 1754 in terezijanske reforme, nato je podan zgodovinski pregled Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah in Podčetrtka z okolico do sredine 18. stoletja. Sledita transliteracija virov in njihova celostna obdelava.
Ključne besede: popis hiš 1754, gospostvo Podčetrtek, gospostvo Šmarje pri Jelšah, (nad)župnija sv. Križ
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1488; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

7.
STANKO VRAZ IN PODČETRTEK
David Ivačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ilirizem je na slovensko ozemlje segel z idejo stapljanja južnoslovanskih jezikov, pri čemer bi se moral slovenski jezik odpovedati svoji individualnosti v korist večje povezanosti južnoslovanskih narodov. Ideja ilirizma je povsem prevzela Stanka Vraza. Vraz, ki je prihajal iz t. i. Malega Štajerja, ki je bil od nekdaj povezan s kajkavskim jezikovnim področjem, je v poenotenem narodnem gibanju videl izhod iz dileme o določitvi književnojezikovne norme. Zaradi zavračanja vzhodnoštajerskega dialekta in zavračanja objave njegovih del s strani čbeličarjev ter navdušenja nad Ljudevitom Gajem se je Vraz preselil v hrvaški kulturni krog. Podčetrtek je bil od 12. stoletja naprej pomembno središče Obsotelja. V ilirskih časih, ko je tam kot zdravnik služboval Vrazov dobri prijatelj in podpornik Štefan Kočevar, je bil trg narodno-kulturno središče celjskega okrožja. Vraza so na Podčetrtek vezale tudi daljne družinske vezi s tedanjim oskrbnikom in okrajnim komisarjem Josipom Herzogom. Vraz je bil nad Podčetrtkom navdušen in ga je v korespondenci s Prešernom opisal kot kraj, ki » […] leži na južnem pobočju spodnještajerske Švice, ima precej zdrav zrak in lepe razglede […]«. Rednim obiskom Podčetrtka je botrovala tudi bližina Hrvaške in Zagreba, kamor se je Vraz vedno bolj nagibal in se ob koncu življenja tudi preselil. Kljub njegovemu »odpadništvu«, ki je bilo bolj posledica okoliščin, je pustil Vraz neizbrisen pečat v slovenskem kulturnem prostoru kot prvi, ki je uporabljal sodobno slovensko pisavo, eden prvih, ki je uporabljal slovenska imena za kraje v svoji korespondenci in kot neumorni zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi in besedil.
Ključne besede: Podčetrtek, Stanko Vraz, ilirizem, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, Marčna revolucija, gajica, narodna straža, Maribor, Praški kongres
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 572; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
Vloga občine pri vzpodbujanju razvoja turizma
Janko Virant, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Občina lahko na razvoj turizma vpliva na več načinov. Njeno vlogo in načine, kako lahko vpliva na razvoj, pojasnimo s pomočjo analize kodiranja izvedenih intervjujev. Na medsebojno sodelovanje lahko vpliva več dejavnikov, med drugim tudi vpliv turizma na okolje, zaradi česar so še toliko bolj pomembne informacije in njihova dostopnost splošni javnosti. V teoretičnem delu je opredeljeno medsebojno sodelovanje in vloga Občine v turizmu. Poudarek je tudi na medsebojnem sodelovanju in dejavnikih, ki vplivajo na uspešen razvoj turizma na neki destinaciji. V empiričnem delu je predstavljeno raziskovalno okolje Občine Podčetrtek, kako je Občina in medsebojno sodelovanje vplivalo na razvoj turizma v preteklosti. Ugotovili smo, da je Občina »most« med različnimi interesi lokalnega prebivalstva in turističnih akterjev ter dober posrednik med notranjim in zunanjim okoljem, in sicer ravno zaradi njene pravne opredelitve. Občina lahko s svojimi predlogi in pristojnostmi znatno vpliva na vzpodbujanje razvoja turizma.
Ključne besede: Občina, sodelovanje, dejavniki razvoja turizma, Podčetrtek
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 508; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
Trajnostna naravnanost poslovanja ponudnikov turističnih nastanitev v občini Podčetrtek
Franci Vrenko, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Trajnostni turizem predstavlja ekonomsko in ekološko usmerjenost, ki jo v poslovanje vključuje vedno več organizacij. Predstavlja koncept, ki je usmerjen v sedanjost in prihodnost, ter ga je možno vključiti v vse oblike turizma. Trajnostno poslovanje omogoča doseganje dobrih poslovnih rezultatov ter daje možnost ustvarjanja kakovostnejše izkušnje za goste. V empiričnem delu naloge raziskujemo, na kakšne načine turistične nastanitve v Občini Podčetrtek upoštevajo načela trajnostnega poslovanja, ter kje so možnosti za izboljšave. Raziskava je pokazala, da upravljalci turističnih nastanitev v Občini razumejo smernice in načela trajnosti, ter poslujejo na način, ki jim omogoča ravnovesje ključnih stebrov trajnostnega razvoja. Ugotovili smo, da lahko turistične nastanitve glede na intenzivnost trajnosti razvrstimo. Apartmaji Ortenia so s številom in načinom izvajanja trajnostnih ukrepov dokazali, da trajnostno poslovanje predstavlja trend ter pomembno stalnico prihodnosti te turistične nastanitve; zato jo po trajnostni naravnanosti med turističnimi nastanitvami v Občini Podčetrtek upravičeno uvrstimo na prvo mesto.
Ključne besede: Trajnostni turizem, Trajnostne rešitve, Turistične nastanitve, Občina Podčetrtek
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 459; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici