| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Protimikrobna aktivnost funkcionaliziranih micelarnih struktur za terapevtske namene
Anja Mešl, 2024, magistrsko delo

Opis: Glive predstavljajo dragocen vir prehranskih dopolnil, aminokislin, beljakovin, vitaminov, mineralov, ogljikovih hidratov in maščob. Proizvajajo številne bioaktivne spojine, ki jih lahko uporabljamo v industriji, biotehnologiji, farmaciji in medicini. Terapevtski gobi Ganoderma lucidum in Pleurotus ostreatus se že vrsto let uporabljata v zdravilne namene. Cilj magistrske naloge je bil optimizirati pogoje rasti micelarnih struktur (MS), kot so pH, čas gojenja in vrsta hranilnega tekočega medija, saj ti pogoji bistveno vplivajo na rast micelija in izoblikovanje MS. Najvišjo prirast MS G. lucidum smo dosegli v hranilnem mediju z dodatkom sladnega ekstrakta, medtem ko za P. ostreatus v mediju z dodatkom glukoze. Ugotovili smo, da je bila pri obeh glivah zagotovljena najboljša rast pri pH 8,5. Nadalje smo z optimiranjem časa ugotovili, da sta za nastanek MS G. lucidum potrebna 2 tedna, medtem ko za P. ostreatus 3 tedni. MS predstavljajo naravne, trajnostne in biorazgradljive materiale, ki se lahko uporabljajo tudi za terapevtske namene, kot je izdelava obližev za celjenje ran, saj se v njihovo strukturo učinkovito ujamejo različne učinkovine s protimikrobnimi lastnostmi. Proučevali smo morfologijo, kemijsko sestavo in hidrodinamične lastnosti pridobljenih MS. MS smo tudi funkcionalizirali z ultrazvočnim ekstraktom iz olupkov manga oz. antibiotikom ciprofloksacinom kot referenčno učinkovino. Primerjali smo njihove karakteristike z referenčnimi strukturami (MS brez funkcionalizacije z učinkovinami) ter določili učinkovitost ujetja, in vitro sproščanje ter protimikrobne lastnosti funkcionaliziranih MS. Rezultati kažejo na učinkovito ujetje učinkovin v MS obeh terapevtskih gob in postopno sproščanje učinkovin iz MS. Prav tako so MS z ekstraktom oz. antibiotikom uspešno zavirale rast Gram-negativnih (Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa) in Gram-pozitivnih bakterij (Bacillus cereus, Staphylococcus aureus).
Ključne besede: micelarne strukture, Ganoderma lucidum, Pleurotus ostreatus, karakterizacija, funkcionalizacija, protimikrobnost
Objavljeno v DKUM: 16.07.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

2.
Aktivnost intracelularnih encimov iz gob z antikancerogenim delovanjem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Kaja Gajšt, 2023, diplomsko delo

Opis: Zdravilne gobe se zaradi bogate sestave z bioaktivnimi spojinami, ki izkazujejo spekter zdravilnih lastnosti, vedno bolj uveljavljajo kot naravni vir zdravilnih učinkovin. Več raziskav dokazuje, da zdravilne gobe, kot sta Pleurotus ostreatus in Ganoderma lucidum, vsebujejo antioksidativne učinkovine. Diplomsko delo opisuje pridobivanje intracelularnih encimov iz razraščenih micelijev P. ostreatus in G. lucidum s homogeniziranjem in z izpostavljanjem v superkritičnem ogljikovem dioksidu (SC CO2). Osredotočili smo se na encime z antioksidativnim delovanjem, in sicer superoksid dismutazo, katalazo in peroksidazo ter proučevali njihovo aktivnost v pripravljenih vzorcih, ki smo jih pridobili iz gob z uporabo različnih metod za pridobivanje intracelularnih encimov. Zanimal nas je vpliv posamezne metode za pridobitev intracelularnih komponent iz micelija gob (homogenizacija ali izpostavitev v SC CO2) in uporabljenih parametrov (čas izpostavitve in tlak; v primeru uporabe SC CO2) na koncentracijo proteinov in aktivnost navedenih encimov v pridobljenih vzorcih. Rezultati kažejo, da smo tako z uporabo homogenizatorja kakor tudi z izpostavitvijo micelija gob v SC CO2 uspešno odprli glivne celice saj smo v teh vzorcih določili višjo koncentracijo proteinov kot v primeru klasične ekstrakcije micelija gliv s pufrom (primerjalni vzorec). V vzorcih pridobljenih s homogenizacijo oz. izpostavljanjem v SC CO2 smo določili višjo aktivnost superoksid dismutaze in prisotnost katalaze, medtem ko je bila aktivnost peoksidaze nižja kot v primerjalnem vzorcu. Najvišjo aktivnost encimov smo zaznali v vzorcih, ki so bili izpostavljeni v SC CO2 pri 200 bar 5 ur. Ugotovili smo, da koncentracija proteinov v vzorcih s časom homogeniziranja in inkubiranja v SC CO2 ter z naraščanjem tlaka z izpostavitvijo v SC CO2 narašča.
Ključne besede: antioksidativni encimi, odpiranje celic, superkritični ogljikov dioksid, homogeniziranje, Ganoderma lucidum, Pleurotus ostreatus
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 506; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

3.
Production of enzymes from medicinal mushrooms : master's thesis
Gonzalo Herranz Gómez, 2022, magistrsko delo

Opis: The purpose of this master's thesis was to determine the ability of certain organisms of the kingdom Fungi to produce a series of enzymes in their active form by solid-state fermentation. In this study, two types of fungi were used, Pleurotus ostreatus and Ganoderma lucidum. For this purpose, different growth media, cultivation times (8 and 10 days), extraction procedures (shaking and homogenization) and extraction medium (distilled water, sodium citrate buffer and sodium phosphate buffer) were used. First, for P. ostreatus mushroom, the optimization of the extraction procedure and time for isolation of enzymes in their active form (α-amylase, glucoamylase, cellulase, laccase, and protease) was studied. It was observed that the highest total protein concentration in mycelium extract was obtained by 8 min of homogenization (0.8607 mg/mL, and distilled water). Using the shaking procedure, the highest enzyme activities were achieved for α-amylase (24 h, 8.0413 U/mL, and sodium citrate buffer) and protease (3 h, 0.0040 U/mL, and sodium citrate buffer). With the homogenization process, the highest activities were achieved for the enzymes glucoamylase (10 min, 6.7113 U/mL, and sodium citrate buffer) and laccase (8 min, 12.2500 U/mL, and sodium citate buffer). For the mushroom G. lucidum, the growth medium and the extraction procedure were optimized, using the same extraction medium (sodium citrate buffer). In this case, α-amylase, glucoamylase, cellulase, laccase, protease, catalase, peroxidase, superoxidase dismutase (SOD), and lipase were studied. It was observed that the highest total protein concentration was obtained with 4 min of homogenization (0.0338 mg/mL). Furthermore, using the homogenization process, the highest activities were achieved for α-amylase (4 min, 16.3459 U/mL) and SOD (4 min, 9.2615 U/mL). With the shaking procedure, the highest activities were achieved for cellulase (3 h, 1.6332 U/mL), lipase (3 h, 16.924 U/mL), glucoamylase (3 h, 14.6737 U/mL), peroxidase (3 h, 0.0156 U/mL), protease (3 h, 0.0080 U/mL) and laccase (24 h, 20.7083 U/mL).
Ključne besede: medicinal mushrooms, Pleurotus ostreatus, Ganoderma lucidum, total proteins, enzymes activities.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 1788; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

4.
Izolacija encimov iz pleurotus ostreatus : magistrsko delo
Anže Peklar, 2021, magistrsko delo

Opis: Pleurotus ostreatus ali bukov ostrigar je ena izmed najbolj kultiviranih gob v komercialne namene na svetu. Vsebnost širokega spektra encimov in drugi bioučinkovin omogoča njegovo uporabo v različnih panogah. Zaradi vedno večjega pomena pri aplikacijah učinkovin iz gob v industriji in naraščajoče ekonomske zanimivosti le-teh magistrska naloga opisuje izolacijo encimov ɑ-amilaze, lakaze, celulaze, proteaze, glukoamilaze iz ekstrakta micelijev gobe P. ostreatus z dvema različnima pristopoma, gelsko kromatografijo in SDS-PAGE elektroforezo. Analiza z gelsko kromatografija je pokazala, da je izolacija encimov možna ob predpostavki, da potovanje posameznih encimov ni ovirano zaradi neprimerne poroznosti gela, vsebnosti primesi ali pa celo medsebojnega zaviranja potovanja encimov s podobnimi molskimi masami po koloni. Problem, ki se je pojavil, je bilo neizoblikovanje vrha na kromatogramu pri elucijskem volumnu posameznega preiskovanega encima. Elucijski volumni so bili pridobljeni z eksperimentalno določenimi molekulskimi masami encimov. Kontrola učinkovitosti izolacije pa je bila izvedena z določevanjem encimske aktivnosti posameznega encima v izolatu. Ekstrakt smo nato analizirali še s SDS- PAGE elektroforezo. Ugotovili smo, da je pri 12 (w/v) % separacijskem gelu možno izolirati vse preiskovane encime, katerih molekulske mase so glede na proteinski marker sovpadale z eksperimentalno določenimi, razen proteaze in celulaze. Iz teh rezultatov sklepamo, da imata obe uporabljeni tehniki izolacije encimov potencial za aplikacije v laboratorijskem in industrijskem merilu. Z optimizacijo postopka ekstrakcije naravnih materialov iz micelija gliv ter parametrov izbrane izolacijske tehnike pa je možno celo pričakovati izolacijo z večjo ločljivostjo, encimsko aktivnostjo, selektivnostjo in čistoto produkta.
Ključne besede: izolacija encimov, Pleurotus ostreatus, ekstrakt, gelska kromatografija, SDS-PAGE elektroforeza, ɑ-amilaza, lakaza, celulaza, proteaza, glukoamilaza
Objavljeno v DKUM: 03.01.2022; Ogledov: 913; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (13,06 MB)

5.
Zamreženje encimov iz gobe Pleurotus ostreatus : magistrsko delo
Mihaela Taljan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na gojiščih različne sestave. Gojišča so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov in odpadnih materialov. Spremljali smo prirast glive, glede na različne sestave gojišča. Tako smo ugotovili, da je najugodnejše gojišče za rast glive P. ostreatus, tisto, ki je sestavljeno iz pšeničnih otrobov in slame. Po 8. dneh gojenja P. ostreatus na različnih gojiščih smo ekstrahirali encime iz glivnega micelija P. ostreatus. V pridobljenih encimskih ekstraktih smo določili koncentracijo proteinov, aktivnosti in specifične aktivnosti encimov celulaze, lakaze in α-amilaze. Ugotovili smo, da je za proizvodnjo teh encimov iz glive P. ostreatus, najugodnejši substrat sestavljen iz pšeničnih otrobov in hruške. Magistrsko delo prav tako opisuje imobilizacijo dobljenih encimov v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Imobilizacijo v obliki m CLEAs smo izvedli na predhodno sintetizirane magnetne nanodelce prevlečene s hitozanom (H) ali dekstranom (CMD). CLEAs in mCLEAs smo določili učinkovitost imobilizacije in preostalo specifično aktivnost. Ugotovili smo, da sta encima celulaza in lakaza bila uspešno imobilizirana v obliki CMD-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz encimskega ekstrakta, katerega gojišče je bilo sestavljeno iz pšeničnih otrobov in trave. Imobilizacija α-amilaze pa je bila najuspešnejša v primeru sinteze H-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz istega encimskega ekstrakta. Prav tako smo izvedli študijo stabilnosti CLEAs in mCLEAs pri 4 °C. Po 2 tednih skladiščenja pri 4 °C smo določili še preostalo specifično aktivnost CLEAs in mCLEAs. Preostala specifična aktivnost imobiliziranih encimov se je po 2. tednih skladiščenja zmanjša, kar pomeni, da je stabilnost le teh upadla.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, mCLEAs, preostala specifična aktivnost
Objavljeno v DKUM: 09.06.2021; Ogledov: 1173; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

6.
Gojenje pleurotus ostreatus na različnih substratih iz odpadnega materiala : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Monika Gobec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno gojenje Pleurotus ostreatus na različnih odpadnih substratih iz kmetijstva z namenom pridobitve visoko aktivnih encimov. Gojišča so bila zasnovana iz rastnega medija, pšeničnih otrobov ter izbranih substratov (slama, trava, bučke,kumare, breskev, marelica, hruška ter paprika). Po osmih dneh inkubacije smo s postopkom ekstrakcije pridobili ekstrakte encimov, ki smo jim določili koncentracijo (vsebnost) proteinov, aktivnost ter specifično aktivnost izbranih encimov celulaze, lakaze ter α- amilaze. Zanimal nas je razrast glive v posameznih vzorcih ter prirast/izguba biomase po osmih dneh gojenja.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1062; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

7.
Vpliv sestave gojišča na aktivnost encimov iz Pleurotus ostreatus : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Anja Konajzler, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus na različnih gojiščih, ki so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov ter sezonskega sadja in zelenjave. Proučevali smo vpliv sestave gojišča na prirast glive ter na aktivnost encimov (lakaze, celulaze in α-amilaze) v ekstraktih po 8 dneh gojenja glive. Razrast glive smo spremljali 8 dni in v določenih intervalih spremljali prirast oz. zmanjšanje biomase. Po 8 dneh smo ekstrahirali encime iz razrastlega P. ostreatus na izbranih gojiščih. Določili smo koncentracijo proteinov ter aktivnost in specifično aktivnost posameznih encimov (lakaze, celulaze in α-amilaze) v encimskih ekstraktih. Nato smo iz encimskih ekstraktov pripravili zamrežene encimske skupke (CLEAs). Določili smo učinkovitost imobilizacije, nato pa še aktivnost in specifično aktivnost za vse 3 encime v CLEAs. Zanimala nas je tudi stabilnost CLEAs, ki smo jo skladiščili pri 4°C. Preostalo aktivnost CLEAs smo zasledovali po 2 in 4 tednih skladiščenja pri 4°C.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, stabilnost encimov
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1764; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

8.
Razgradnja lignina med preraščanjem gobe pleurotus ostreatus na lignoceluloznem substratu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Melisa Gjura, 2019, diplomsko delo

Opis: Lignocelulozni substrati so v večji meri sestavljeni iz lignina, vsebujejo pa tudi hemicelulozo in celulozo. Če želimo lignocelulozne materiale uporabljati v različne industrijske namene, je razgradnja lignina pomemben predkorak. Lignin se lahko razgrajuje v fazi preraščanja z določeno gobo. Gobe izločajo specifične encime, ki pomagajo razgrajevati lignin do te mere, da se lahko nadalje vršijo reakcije s celulozo in hemicelulozo. Razgradnja lignina je v naravi počasen proces. V laboratorijskem merilu smo želeli preveriti vpliv prisotnosti gobe Pleurotus ostreatus na razgradnjo lignina. Zanimala nas je razlika med razgradnjo lignina dveh substatov in sicer slame ter miskantusa. Oba substrata spadata med lignocelulozne materiale, vendar ima pšenična slama v osnovi večji delež lignina, kot pa miskantus. Eksperiment je temeljil na različnih substratih, ki so bili predobdelani z isto gobo. Inkubacijski čas vzorcev je bil 30 dni. Merili smo razliko v vsebnosti lignina na začetku in na koncu preraščanja, ter v različnih vmesnih časovnih intervalih. Vzorci so bili predhodno pripravljene mešanice piščančjega gnoja z žagovino in substatom, preraščenim z gobo v različnih razmerjih. Kot kontrolne vzorce smo pripravili tudi mešanice substrata, ki ni bil predobdelan z gobo P. ostreatus ter piščančjega gnoja z žagovino v enakih razmerjih. Opazovali smo razliko v razgradnji lignina. Da bi rezultate podkrepili, smo kvantificirali nekatere monosaharide, ki bi morali nastajati, medtem ko se lignin razgraja. Ugotovitve diplomskega dela so, da je inkubacijski čas 30 dni bistveno prekratek za znatno zmanšanje koncentracije lignina v lignoceluloznih substratih. Žal nismo dokazali niti, da goba pozitivno vpliva na razgradnjo lignina. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo Klasonove metode, so razpršeni in ne dajejo jasnega vpogleda, kako in koliko lignina je moč razgraditi na izbranih substratih. Z raziskavami nismo uspeli dokazati neposredne korelacije med razgradnjo lignina in vsebnostjo monosaharodov, saj dobljeni rezultati nakazujejo na to, da gobe nastale monosaharide porabijo kot vir enegije za svojo nadaljno rast.
Ključne besede: lignin, monosaharidi, Klasonova metoda, Pleurotus ostreatus
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1283; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

9.
Aktivnost lakaze in celulaze v glivi Pleurotus ostreatus
Mihaela Taljan, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na trdnem gojišču ob uporabi ustreznega rastnega substrata. Opazovali smo prirast glive in merili njegovo maso v odvisnosti od časa inkubacije. Po določenem časovnem obdobju smo izvedli ekstrakcijo encimov ter določili aktivnosti encima lakaze in celulaze v teh vzorcih. Zanimal nas je vpliv časa inkubacije na aktivnosti encimov. Prav tako smo določali aktivnost encimov iz zamrznjenih encimskih ekstraktov, saj smo želeli ugotoviti, kako se spremeni aktivnost encima, če ustvarimo mešanico koncentriranega encimskega ekstrakta. Diplomsko delo prav tako opisuje zamreženje encimskih skupkov (CLEAs) iz encimskih ekstraktov. Ta postopek smo izvedli po določenem protokolu z uporabo različnih obarjalnih reagentov (aceton, etanol, 1-propanol, 2-propanol) in z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA). Zamreženim encimskim skupkom smo določili učinkovitost imobilizacije, preostalo aktivnost in preostalo specifično aktivnost. Z namenom, da bi dosegli boljše rezultate, smo spremenili volumske deleže mrežnega povezovalca GA, obarjali pa smo le v acetonu, ker se je izkazalo, da je obarjanje encimskega preparata bilo najuspešnejše z njegovo uporabo. Zamreževanje je potekalo 3 ure na sobni temperaturi.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, lakaza, celulaza, aktivnost, imobilizacija, glutaraldehid
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1440; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

10.
Anaerobna digestija z glivami predobdelanega substrata
Janez Smerkolj, 2017, diplomsko delo

Opis: Mešanica piščančjega gnoja in žagovine je odpadek, ki nastane pri vzreji piščancev. Uporablja se kot substrat pri proizvodnji bioplina. Kompleksna lignocelulozna zgradba lesa vsebuje lignin, ki mikroorganizmom omejuje dostop do celuloze in hemiceluloze, kar se kaže z nižjo presnovo substrata pri anaerobni digestiji. V diplomski nalogi smo piščančji gnoj in žagovino predobdelali z glivami bele trohnobe, ki smo jih predhodno pustili preraščati na ječmenovi slami. Med preraščanjem gob Trametes versicolor in Pleurotus ostreatus so se v slamo izločili ektoencimi, kot so lakaza in peroksidaza. Ti encimi razgradijo kompleksno strukturo lignina in tako omogočijo mikroorganizmom dostop do celuloze. Anaerobno digestijo smo izvedli pri različnih razmerjih mešanic piščančjega gnoja z žagovino in ječmenove slame preraščene z gobami. Za kontrolo smo uporabili ječmenovo slamo, ki ni bila preraščena z glivo. Posamezen poskus smo izvajali v paru. Fermentorje smo 21 dni vzdrževali pri konstantni temperaturi, ϑ = 42 °C. Prostornino plina, ki je nastal med fermentacijo, smo merili z metodo izpodrinjene tekočine. Koncentracijo nastalega bioplina smo določali z analizo na plinskem kromatografu. Rezultati so pokazali, da se največ bioplina proizvede pri mešanici, ki je vsebovala 50 % specifično predobdelane slame. Nepreraščena slama je pri anaerobni digestiji v vseh razmerjih s piščančjim gnojem proizvedla največ bioplina v primerjavi s slamo preraščeno z gobami. Pet dnevna inkubacija mešanice piščančjega gnoja z žagovino in specifične preraščene slame oziroma navadne slame, se je izkazala za časovno najproduktivnejšo. Ugotovili smo, da vrsta mešanice piščančjega gnoja z žagovino in raznih tipov predobdelane slame, nima očitnega vpliva na koncentracijo metana in ogljikovega dioksida.
Ključne besede: anaerobna digestija, bioplin, lignin, piščančji gnoj, Pleurotus ostreatus, Trametes versicolor
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1785; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

Iskanje izvedeno v 5.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici