| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANAEROBNA DIGESTIJA MEŠANIC JAPONSKEGA DRESNOVCA (POLYGONUM CUSPIDATUM) IN PIŠČANČJEGA GNOJA OBDELANIH Z GLIVO PLEUROTUS OSTREATUS
Andreja Nemet, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali anaerobno digestijo mešanic japonskega dresnovca in piščančjega gnoja, ki so bile predhodno obdelane z glivo Pleurotus Ostreatus. Pred nastavitvijo eksperimentov smo določili optimalno razmerje med biomaso dresnovca in inokuluma. Nastavili smo štiri različna razmerja glede na trdne snovi in sicer: 1(D/I) = 85:15, 2(D/I) = 70:30, 3(D/I) = 50:50 in 4(D/I) = 30:70. Med procesom anaerobne digestije smo spremljali količino in sestavo nastajajočega bioplina in merili množinski delež metana, CO2 (glavni komponenti bioplina), N2 in O2 za nadzorovanje anaerobnega procesa. Ocenili smo, da je optimalno razmerje med dresnovcem in inokulumom 80:20, saj smo želeli imeti v vhodni snovi največji možni delež rastlinskih substratov. Nato smo izvedli eksperiment, kjer so bili vhodni substrati mešanice z različnimi razmerji dresnovca in piščančjega gnoja, obdelani z glivo Pleurotus Ostreatus. Namen obdelave teh mešanic z glivo je bil, da gliva z encimi pretvori bakterijam nedostopno lignocelulozo, tako iz dresnovca kot tudi stelje iz gnoja, v substrat, katerega bakterije v procesu anaerobne digestije hitreje in lažje razgradijo, pri tem pa kot produkt nastaja bioplin. Tudi med tem procesom smo merili volumen nastalega bioplina in njegovo sestavo. Pred in po anaerobni digestiji smo določevali vsebnost trdnih snovi in vsebnost hlapnih trdnih snovi. Iz podatkov o volumnu bioplina, njegovi sestavi in vsebnosti trdnih in hlapnih trdnih snovi, smo lahko izračunali različne donose metana. Izkazalo se je, da so glive ob prisotnosti dresnovca prerasle tudi gnoj in da je bil donos bioplina pri anaerobni digestiji obdelanega dresnovca nekoliko višji kot pri neobdelanem dresnovcu.
Ključne besede: anaerobna digestija, japonski dresnovec, piščančji gnoj, lignoceluloza, encimi, Pleurotus Ostreatus.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2494; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

2.
Razgradnja lignoceluloznega materiala trdnih organskih odpadkov z glivo Pleurotus ostreatus pred procesom anaerobne fermentacije v trdnem stanju
Nataša Belšak Šel, 2015, doktorska disertacija

Opis: Omejeni viri, visoke cene in okoljski vpliv fosilnih goriv narekujejo razvoj alternativnih virov energije, med katere spada tudi proizvodnja energije iz lignocelulozne biomase. Lignocelulozna biomasa (LB) kmetijskih, vrtnih in gozdarskih ostankov se v veliki količini kopiči na regionalnem zbirnem centru za ravnanje z odpadki, kjer jo uporabijo v procesu kompostiranja. Z našo nalogo smo raziskali možnosti proizvodnje bioplina iz lokalno zbrane LB. S tem namenom smo optimirali in nadgradili proces anaerobne fermentacije LB za pridobitev biometana, obnovljivega vira energije. Izdelali smo pilotni sistem šaržnih reaktorjev s strnjenim slojem in križnim pretakanjem izcedne vode, z namenom simulacije procesa na ustrezni velikosti glede na vstopno biomaso. Pri izvedbi eksperimentov v reaktorjih na pilotnem merilu, smo glavni poudarek namenili študiji vpliva pretakanja izcedne vode med reaktorji na proizvodnjo bioplina. Rezultati tovrstnih poskusov so pokazali, da je pretakanje izcedne vode med reaktorji ključnega pomena za stabilnost procesa in povečano proizvodnjo bioplina. Raziskave kažejo, da je proizvodnjo bioplina iz LB možno povečati z učinkovito predobdelavo. Nadgradnjo procesa anaerobne fermentacije smo izvedli z biološko predobdelavo LB. In sicer smo glivo P.ostreatus gojili direktno na LB, v nadaljevanju smo za razgradnjo LB uporabili le encime glive. V laboratorijskem sistemu AMPTS smo določili biometanski potencial LB in LB preraščeni z glivo. Postopek predobdelave LB, pri katerem smo glivo gojili direktno na vzorcih LB, se je izkazal za neučinkovitega, saj je bil biometanski potencial vzorcev preraščenih z glivo mnogo nižji od biometanskega potenciala LB, ki ni bil izpostavljen nobeni predobdelavi. Naše raziskave smo nato nadaljevali v smeri gojenja glive na trdnem gojišču, sestavljenem iz pšeničnih otrobov in lignocelulozne biomase, in nato pridobivanja hidrolitičnih in oksidativnih encimov. Iz rezultatov encimskih aktivnosti smo ugotovili, da je gliva P. ostreatus, proizvedla celulitične encime v manjših količinah, medtem ko so bile lakaze, ki razgrajujejo ligninske komponente, proizvedene v velikih količinah. Glede na to, da veljajo lakaze tudi za širše industrijsko zanimive encime, smo z optimizacijo po Taguchi metodi raziskovali vpliv sestave gojišča na produktivnost lakaz. Optimizacija gojišča s Taguchi ortogonalno matriko L18 (21 × 37) se je izkazala za uspešno metodo, s katero smo pridobili podatke za sestavo gojišča na katerem izloči gliva P. ostreatus največ lakaz. Za primerjavo učinkovitosti razgradnje LB z encimskim ekstraktom, pridobljenim iz gojišč P. ostreatus, smo uporabili dva komercialna encima. Rezultati so pokazali, da je bil encimski ekstrakt učinkovit pri razgradnji LB, kakor tudi pri razgradnji trdnega ostanka po fermentaciji.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, anaerobna fermentacija, lignocelulozni encimi, Pleurotus ostreatus, encimska hidroliza
Objavljeno: 07.01.2016; Ogledov: 1277; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

3.
VPLIV VELIKOSTI ZRNATOSTI PŠENIČNIH OTROBOV NA RAST GLIVE PLEUROTUS OSTREATUS
Nika Kodba, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. Prvi del zajema pripravo trdnega gojišča za rast glive Pleurotus ostreatus. Kot trdnen substrat smo uporabili pšenične otrobe treh velikosti, katere smo dobili s pomočjo sejalne analize. Prav tako, smo izvedli test za določitev vlažnosti substrata in mu določili optimalno 80 % vlažnost. V drugem delu gojili glivo na trdnem substratu in spremljanje prirasti glive P. ostreatus v odvisnosti od velikosti delcev pšeničnih otrobov in časa inkubacije. V zadnjem delu pa smo določali encimske aktivnosti iz ekstraktov micelija glive P. ostreatus. Zanimal nas je vpliv velikosti pšeničnih otrobov in čas inkubacije na aktivnost encima celulaza in lakaza. Aktivnosti za oba encima smo določali po 8., 11. in 14. dnevu inkubacije. Rezultati kažejo, da so aktivnosti za encim celulaza najvišje po 8. dneh inkubacije, za encim lakaza pa po 14. dneh. Vpliv velikosti zrnatosti pšeničnih otrobov na aktivnost encima lakaza predpisujemo gojišču iz srednje velikih otrobov in gojiščema iz velikih in srednje velikih otrobov za encim celulaza.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, pšenični otrobi, celulaza, lakaza, sejalna analiza
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 458; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

4.
Effect of solid state fermentation medium optimization on Pleurotus ostreatus laccase production
Nataša Belšak, Andrej Gregori, Maja Leitgeb, Dušan Klinar, Štefan Čelan, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The objective of this work was to increase laccase production by Pleurotus ostreatus PLAB through culture medium optimization using solid-state culture conditions. Increased laccase activity was obtained through the design of experiments (DOE) using the Taguchi orthogonal array (OA). Seven factors, viz. lignocellulose, glucose, yeast extract, peptone, $KH_2PO_4$, $MgSO_4$ · $7H_2O$ and $MnSO_4$ · $H_2O$ at three levels and pH at two levels with OA layout of L18 ($2^1 × 3^7$) were selected for the proposed experimental design using Minitab 17 software. Data analysis showed that lignocellulose (20%) and glucose (10 g $L^{–1}$) had a positive effect, whereas $KH_2PO_4$, $MgSO_4$ · $7H_2O$ and $MnSO_4$ · $H_2O$ did not have a significant effect on laccase production. Taguchi OA analysis showed that pH 6, lignocellulose 20%, glucose 10 g $L^{–1}$, yeast extract 6 g $L^{–1}$, peptone 15 g $L^{–1}$, $KH_2PO_4$ 3 g $L^{–1}$, $MgSO_4$ · $7H_2O$ 0.5 g $L^{–1}$ and $MnSO_4$ · $H_2O$ 0.1 g $L^{–1}$ were the optimal conditions to maximize laccase production. The model predicted a 30.37 U $g^{–1}$ dry wt., which agreed with the experimentally obtained laccase activity 29.15 U $g^{–1}$ dry wt. at optimal conditions.
Ključne besede: Taguchi method (DOE), orthogonal array, optimization, Pleurotus ostreatus, laccase production, solid state fermentation
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 413; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (126,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Anaerobna digestija z glivami predobdelanega substrata
Janez Smerkolj, 2017, diplomsko delo

Opis: Mešanica piščančjega gnoja in žagovine je odpadek, ki nastane pri vzreji piščancev. Uporablja se kot substrat pri proizvodnji bioplina. Kompleksna lignocelulozna zgradba lesa vsebuje lignin, ki mikroorganizmom omejuje dostop do celuloze in hemiceluloze, kar se kaže z nižjo presnovo substrata pri anaerobni digestiji. V diplomski nalogi smo piščančji gnoj in žagovino predobdelali z glivami bele trohnobe, ki smo jih predhodno pustili preraščati na ječmenovi slami. Med preraščanjem gob Trametes versicolor in Pleurotus ostreatus so se v slamo izločili ektoencimi, kot so lakaza in peroksidaza. Ti encimi razgradijo kompleksno strukturo lignina in tako omogočijo mikroorganizmom dostop do celuloze. Anaerobno digestijo smo izvedli pri različnih razmerjih mešanic piščančjega gnoja z žagovino in ječmenove slame preraščene z gobami. Za kontrolo smo uporabili ječmenovo slamo, ki ni bila preraščena z glivo. Posamezen poskus smo izvajali v paru. Fermentorje smo 21 dni vzdrževali pri konstantni temperaturi, ϑ = 42 °C. Prostornino plina, ki je nastal med fermentacijo, smo merili z metodo izpodrinjene tekočine. Koncentracijo nastalega bioplina smo določali z analizo na plinskem kromatografu. Rezultati so pokazali, da se največ bioplina proizvede pri mešanici, ki je vsebovala 50 % specifično predobdelane slame. Nepreraščena slama je pri anaerobni digestiji v vseh razmerjih s piščančjim gnojem proizvedla največ bioplina v primerjavi s slamo preraščeno z gobami. Pet dnevna inkubacija mešanice piščančjega gnoja z žagovino in specifične preraščene slame oziroma navadne slame, se je izkazala za časovno najproduktivnejšo. Ugotovili smo, da vrsta mešanice piščančjega gnoja z žagovino in raznih tipov predobdelane slame, nima očitnega vpliva na koncentracijo metana in ogljikovega dioksida.
Ključne besede: anaerobna digestija, bioplin, lignin, piščančji gnoj, Pleurotus ostreatus, Trametes versicolor
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 442; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

6.
Aktivnost lakaze in celulaze v glivi Pleurotus ostreatus
Mihaela Taljan, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na trdnem gojišču ob uporabi ustreznega rastnega substrata. Opazovali smo prirast glive in merili njegovo maso v odvisnosti od časa inkubacije. Po določenem časovnem obdobju smo izvedli ekstrakcijo encimov ter določili aktivnosti encima lakaze in celulaze v teh vzorcih. Zanimal nas je vpliv časa inkubacije na aktivnosti encimov. Prav tako smo določali aktivnost encimov iz zamrznjenih encimskih ekstraktov, saj smo želeli ugotoviti, kako se spremeni aktivnost encima, če ustvarimo mešanico koncentriranega encimskega ekstrakta. Diplomsko delo prav tako opisuje zamreženje encimskih skupkov (CLEAs) iz encimskih ekstraktov. Ta postopek smo izvedli po določenem protokolu z uporabo različnih obarjalnih reagentov (aceton, etanol, 1-propanol, 2-propanol) in z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA). Zamreženim encimskim skupkom smo določili učinkovitost imobilizacije, preostalo aktivnost in preostalo specifično aktivnost. Z namenom, da bi dosegli boljše rezultate, smo spremenili volumske deleže mrežnega povezovalca GA, obarjali pa smo le v acetonu, ker se je izkazalo, da je obarjanje encimskega preparata bilo najuspešnejše z njegovo uporabo. Zamreževanje je potekalo 3 ure na sobni temperaturi.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, lakaza, celulaza, aktivnost, imobilizacija, glutaraldehid
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 285; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

7.
Vpliv sestave gojišča na aktivnost encimov iz Pleurotus ostreatus
Anja Konajzler, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus na različnih gojiščih, ki so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov ter sezonskega sadja in zelenjave. Proučevali smo vpliv sestave gojišča na prirast glive ter na aktivnost encimov (lakaze, celulaze in α-amilaze) v ekstraktih po 8 dneh gojenja glive. Razrast glive smo spremljali 8 dni in v določenih intervalih spremljali prirast oz. zmanjšanje biomase. Po 8 dneh smo ekstrahirali encime iz razrastlega P. ostreatus na izbranih gojiščih. Določili smo koncentracijo proteinov ter aktivnost in specifično aktivnost posameznih encimov (lakaze, celulaze in α-amilaze) v encimskih ekstraktih. Nato smo iz encimskih ekstraktov pripravili zamrežene encimske skupke (CLEAs). Določili smo učinkovitost imobilizacije, nato pa še aktivnost in specifično aktivnost za vse 3 encime v CLEAs. Zanimala nas je tudi stabilnost CLEAs, ki smo jo skladiščili pri 4°C. Preostalo aktivnost CLEAs smo zasledovali po 2 in 4 tednih skladiščenja pri 4°C.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, stabilnost encimov
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 127; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

8.
Razgradnja lignina med preraščanjem gobe pleurotus ostreatus na lignoceluloznem substratu
Melisa Gjura, 2019, diplomsko delo

Opis: Lignocelulozni substrati so v večji meri sestavljeni iz lignina, vsebujejo pa tudi hemicelulozo in celulozo. Če želimo lignocelulozne materiale uporabljati v različne industrijske namene, je razgradnja lignina pomemben predkorak. Lignin se lahko razgrajuje v fazi preraščanja z določeno gobo. Gobe izločajo specifične encime, ki pomagajo razgrajevati lignin do te mere, da se lahko nadalje vršijo reakcije s celulozo in hemicelulozo. Razgradnja lignina je v naravi počasen proces. V laboratorijskem merilu smo želeli preveriti vpliv prisotnosti gobe Pleurotus ostreatus na razgradnjo lignina. Zanimala nas je razlika med razgradnjo lignina dveh substatov in sicer slame ter miskantusa. Oba substrata spadata med lignocelulozne materiale, vendar ima pšenična slama v osnovi večji delež lignina, kot pa miskantus. Eksperiment je temeljil na različnih substratih, ki so bili predobdelani z isto gobo. Inkubacijski čas vzorcev je bil 30 dni. Merili smo razliko v vsebnosti lignina na začetku in na koncu preraščanja, ter v različnih vmesnih časovnih intervalih. Vzorci so bili predhodno pripravljene mešanice piščančjega gnoja z žagovino in substatom, preraščenim z gobo v različnih razmerjih. Kot kontrolne vzorce smo pripravili tudi mešanice substrata, ki ni bil predobdelan z gobo P. ostreatus ter piščančjega gnoja z žagovino v enakih razmerjih. Opazovali smo razliko v razgradnji lignina. Da bi rezultate podkrepili, smo kvantificirali nekatere monosaharide, ki bi morali nastajati, medtem ko se lignin razgraja. Ugotovitve diplomskega dela so, da je inkubacijski čas 30 dni bistveno prekratek za znatno zmanšanje koncentracije lignina v lignoceluloznih substratih. Žal nismo dokazali niti, da goba pozitivno vpliva na razgradnjo lignina. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo Klasonove metode, so razpršeni in ne dajejo jasnega vpogleda, kako in koliko lignina je moč razgraditi na izbranih substratih. Z raziskavami nismo uspeli dokazati neposredne korelacije med razgradnjo lignina in vsebnostjo monosaharodov, saj dobljeni rezultati nakazujejo na to, da gobe nastale monosaharide porabijo kot vir enegije za svojo nadaljno rast.
Ključne besede: lignin, monosaharidi, Klasonova metoda, Pleurotus ostreatus
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 53; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici