| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SALICILNE KISLINE NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V LUBJU NAVADNE SMREKE [Picea abies (L.) H. Karst] PRI NAPADU OSMEROZOBEGA SMREKOVEGA LUBADARJA (Ips typographus L.)
Metka Visočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je med podlubniki eden najpomembnejših škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst] v Evropi. Dovzetnost dreves za škodljivce je v veliki meri odvisna od sistemsko pridobljene odpornosti (SAR). Ta izzove kvalitativne in kvantitativne spremembe v kemični sestavi gostitelja in predstavlja trajnejši način obrambe. Vodilna signalna molekula, ki izzove sistemsko pridobljeno odpornost (SAR) je salicilna kislina (SK), saj je preko različnih mehanizmov, sposobna inducirati izražanje genov za obrambo rastline. V predstavljenem poskusu smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM SK in jo kasneje izpostavili podlubnikom. To smo storili z namenom, da bi preučili spremembe vsebnosti skupnih fenolov v sekundarnem floemu navadne smreke pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja. SK je ublažila inicialni odziv skupnih fenolov na napad podlubnikov. Nadalje, tretiranje s SK, je zakasnilo degradacijo skupnih fenolov oz. privedlo do aklimatizacije obrambnega odgovora skupnih fenolov. Ugotovili smo, da obrambni odgovor skupnih fenolov na napad podlubnikov ustreza splošnemu ekofiziološkemu konceptu.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni fenoli, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.)
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 2146; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Lokalni odziv skupnih proteinov v lubju navadne smreke na tretiranje s salicilno kislino in napad podlubnikov
Robi Gjergjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je najpomembnejši škodljivec navadne smreke v Evropi. Na leto se zaradi napada podlubnikov v Sloveniji v povprečju poseka 350000 m3 lesa. Njegovo aktivnost smo spremljali skozi celotno vegetacijsko dobo leta 2008 in določili dva maksimalna naleta konec maja in konec julija, kar sovpada z visokimi temperaturami in sušnim obdobjem. V drugem sklopu poskusa smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM salicilno kislino, ki je kot signalna molekula sposobna inicirati gene za sintezo obrambnih proteinov. Preučili smo vpliv tretiranja s salicilno kislino na vsebnost skupnih proteinov v sekundarnem floemu navadne smreke od inicialnega napada do uspešne naselitve podlubnikov. Pri prvem vzorčenju (13. 4. 2007) smo pri tretiranih drevesih izmerili nižjo vsebnost skupnih proteinov v primerjavi z netretiranimi kontrolnimi drevesi, medtem ko smo sredi maja določili 97,5 % porast proteinov v lubju tretiranih kontrolnih dreves v primerjavi z netretiranimi drevesi. Pri tretjem vzorčenju (15. 6. 2007) smo določili kvantitativne razlike v obrambnem odzivu skupnih proteinov zmerno napadenih dreves in močno napadenih dreves. V močno napadenih drevesih je vsebnost skupnih proteinov padla, vendar so bile višje vrednosti pri tretiranih, močno napadenih drevesih v primerjavi z netretiranimi. Pri zmerno napadenih drevesih smo zaznali akumulacijo skupnih proteinov v lubju. Najvišjo vsebnost skupnih proteinov smo izmerili pri tretiranih, zmerno napadenih, drevesih, kar nakazuje, da je tretiranje s salicilno kislino vzpodbudilo uspešen obrambni odziv dreves in zavrlo naselitev podlubnikov.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni proteini, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), aktivnost podlubnikov
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1733; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (799,22 KB)

3.
Časovna analiza vsebnosti kondenziranih taninov v lubju navadne smreke pri napadu podlubnikov
Mateja Felicijan, 2011, diplomsko delo

Opis: Tanini so prevladujoče polifenolne spojine v lubju dreves, ki imajo pomembno vlogo pri lokalnem kot tudi sistemskem odzivu na napad pred patogeni in škodljivci. V prvem sklopu diplomske naloge smo vzorce ekstrahirali z različnimi topili in ekstrakcijskimi postopki. Koncentracije kondenziranih taninov v ekstraktih lubja navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst.] smo določali z vanilin metodo. Na podlagi rezultatov smo kot najprimernejše topilo izbrali vodno raztopino acetona (aceton : voda, 70 : 30, v/v) s 5 mM Na2S2O5 in ekstrakcijo z ultrazvočnimi valovi. V drugem sklopu naloge nas je zanimal vpliv salicilne kisline (SK) na vsebnost kondenziranih taninov pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.). Tretiranje s SK je povišalo vsebnost kondenziranih taninov pri tretiranih kontrolnih smrekah za 41 % oz. 15 % pri prvem in drugem vzorčnem terminu, ki smo ga opravili v mesecu aprilu. Za inicialni odziv na napad podlubnikov štirinajst dni po izpostavitvi feromonskih ampul je značilen upad vsebnosti kondenziranih taninov, ki se je signifikantno odrazil pri tretiranih smrekah. Prvotno povišana vsebnost le-teh se je znižala na nivo kontrolnih smrek. Mesec dni kasneje je sledila akumulacija oz. povišanje vsebnosti kondenziranih taninov pri zmerno napadenih smrekah. Na podlagi časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov smo določili tri tipe odziva na napad podlubnikov. Začetni upad vsebnosti taninov je pri vitalnih drevesih vodil do aklimatizacije, pri močno napadenih pa do degradacije vsebnosti kondenziranih taninov. Pri močno napadenih smrekah smo sredi junija izmerili do 50 % nižje vrednosti kondenziranih taninov v primerjavi s kontrolnimi smrekami. Pri nekaterih napadenih drevesih smo izmerili dinamičen odziv z akumulacijo taninov sredi maja in julija, ki sovpada s 1. in 2. maksimumom naleta in upadom sredi junija. Iz časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov v tretiranih napadenih smrekah je razvidno, da je obrambni odziv sredi maja manj izrazit in vodi v aklimatizacijo najverjetneje zaradi predhodne indukcije sistemsko pridobljene odpornosti.
Ključne besede: kondenzirani tanini, osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), Picea abies (L.) H. Karst., salicilna kislina, sistemsko pridobljena odpornost (SAR)
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1923; Prenosov: 157 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

4.
DINAMIKA VSEBNOSTI ANTIOKSIDANTOV V LUBJU NAVADNE SMREKE [Picea abies (L.) H. KARST.] PO OKUŽBI Z GLIVO MODRIVKO [Ceratocystis polonica (SIEM.) C. MOREAU]
Mateja Felicijan, 2014, magistrsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) in z njim povezana patogena gliva modrivka Ceratocystis polonica (SIEM.) C. MOREAU sta eden izmed najbolj nevarnih škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. KARST.]. Obrambni sistem lubja smreke zajema tri obrambne mehanizme (konstitutivno, inducirano in sistemsko pridobljeno obrambo) z različnimi obrambnimi strategijami. V sklopu magistrskega dela nas je zanimala dinamika vsebnosti posameznih fenolov, tiolov in askorbata v lubju navadne smreke pri okužbi s patogeno glivo v petmesečnem obdobju med 18. aprilom in 9. septembrom 2011. Začetni odziv na okužbo z glivo C. polonica je spremljal hiter porast večine antioksidantov. Tri dni po okužbi sta se močno povečali koncentraciji izorapontina in taksifolina, vsebnost katehina pa je padla. Kasneje so se koncentracije skupnih fenolov in katehina v floemu okuženih dreves do septembra postopoma povečevale. Nad nivojem kontrole so skozi petmesečno obdobje raziskave ostale tudi koncentracije taksifolina, ki so signifikantno odstopale v aprilu in juniju. Nekoliko višje koncentracije astringina v aprilu in maju so se kot odgovor na okužbo v kasnejših vzorčnih terminih znižale. Podobno se je tudi raven izorapontina v aprilu močno dvignila, nato pa se od junija dalje spustila pod raven kontrole. Za inicialni odziv askorbatno-glutationskega sistema na okužbo s patogeno glivo smo zabeležili značilno visoko raven glutation disulfida, ki ga spremlja nekoliko povišana raven skupnega askorbata in povečana aktivnost glutation reduktaze. Tri tedne kasneje smo v okuženih vzorcih zabeležili močno kopičenje tiolov, medtem ko so koncentracije skupnega askorbata signifikantno padle, redoks stanje askorbata pa se je preusmerilo k bolj oksidiranim vrednostim. Do sredine julija smo v okuženih drevesih izmerili tudi postopno povečevanje koncentracij skupnega glutationa, ki ga spremlja povečana aktivnost glutation reduktaze in obnovljeno redoks stanje glutationa. V septembru je askorbatno-glutationski sistem znotraj lubja okuženih dreves ponovno dosegel ravnovesje. Časovne spremembe koncentracij fenolnih snovi odražajo povečano obremenitev askorbatno-glutationskega sistema, ki je potreben za odstranjevanje v obrambi nastalih fenoksi radikalov. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da je antioksidativni odziv lubja zaznamovan z nihanji v koncentracijah posameznih obrambnih molekul in določenimi časovnimi spremembami, na podlagi česar predpostavljamo, da je askorbatno-glutationski cikel ključni del obrambe lubja in je posredno vpleten tudi v metabolizem fenolov.
Ključne besede: navadna smreka Picea abies (L.)H.KARST., gliva modrivka Ceratocystis polonica (SIEM.) C. MOREAU, antioksidanti, fenoli, askorbatno-glutationski sistem
Objavljeno: 01.09.2014; Ogledov: 1308; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici