| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Toporišič kot organizator in vodja Pleteršnikovih dnevov
Marko Jesenšek, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Toporišič je leta 1996 organiziral prve Pleteršnikove dneve v Pišecah, nato pa je simpozij vodil do leta 2003, ko je skrb za Pleteršnikovo jezikovno in slovaropisno delo prepustil Marku Jesenšku - njegov zadnji nastop na znanstveni konferenci in zadnja znanstvena objava (2011a) sta prav tako povezana s simpozijem v Pišecah, in sicer je predstavil Škrabčev pogled na naglasoslovje v Pleteršnikovem slovarju in tako simbolično sklenil svoje jezikoslovno delo s premislekom o dveh slovenskih jezikoslovcih, ki ju je najbolj cenil in jima je namenjal velik del svojega raziskovalnega in organizacijskega dela. V prispevku je analiziran Toporišičev pogled na Pleteršnikovo delo in pomen Toporišičevih Pleteršnikovih dnevov za razvoj slovenskega slovaropisja.
Ključne besede: Pleteršnikovi dnevi, slovenščina, Pišece, slovaropisje, Toporišič, Jože, 1926-2014
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 7
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
ORIS ZGODOVINE PIŠEC DO KONCA 18. STOLETJA
Andreja Matijevc, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Oris zgodovine Pišec do konca 18. stoletja predstavlja pregled srednjeveške in zgodnje novoveške zgodovine kraja. Zgodovina župnije sv. Mihaela in zgodovina gospostva Pišece sta obravnavani v posebnih poglavjih in predstavljata jedro diplomskega dela. Grad Pišece je v srednjem veku predstavljal pomemben obrambni in upravni steber salzburške posesti v Posavju, kakor tudi mejne črte med Rimsko-nemškim cesarstvom in Hrvaško. V 13. in 14. stoletju so bili njegovi oskrbniki vitezi Pišeški. Od konca 16. stoletja do srede 20. stoletja je gospostvo Pišece imela v lasti rodbina Moscon, ki je utrdbeni grad spremenila v podeželsko graščino. Pišece so bile zaradi bližine gradu pomembne tudi na cerkvenoupravnem področju, saj je tu zgodaj nastala vikariatna podružnica videmske pražupnije, od katere se je nato odcepila samostojna župnija Pišece. Na koncu dela je podan natančen prepis petih reprodukcij novoveških dokumentov iz župnijske kronike iz časa med 1675 in 1796: darovnica mlinov, reverz o obnovi župnišča, dopis o kmečkem uporu, sodba in namera o pokopu ubitega barona in njegove žene.
Ključne besede: Župnija sv. Mihaela Pišece, župnijska kronika, gospostvo Pišece, grad Pišece, vitezi Pišeški, rodbina Moscon.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2012; Ogledov: 3539; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (5,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici