| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLOVENSKI PROSTOR KOT GA OMENJAJO ANTIČNI PISCI
Jelena Zrna, 2009, diplomsko delo

Opis: Moje diplomsko delo obravnava antične pisce, ki so pisali o današnjem slovenskem prostoru. O dogajanju na naših tleh so pisali tako grški kot tudi rimski pisci, med katerimi so Herodot, Polibij, Strabon in mnogi drugi. Med kraji, ki se omenjajo na naših tleh, je predvsem pet večjih mest: Petoviona, Emona, Celeia, Neviodunum in Nauport ter z njimi povezani pomembni dogodki, Rimljani pa so bili prisotni tudi v manjših krajih. Del diplomske naloge se dotika tudi cestnega omrežja, ki je potekalo čez naše ozemlje in je pravi pomen dobilo šele, ko je bilo označeno na kartah in krajevnih seznamih. Med pomembnimi pisnimi viri, ki omenjajo ceste skozi današnji slovenski prostor so Tabula Peutingeriana, Itinerarium Burdigalense in Itinerarium Antonini. Poleg cest pa so na našem območju bile pomembne tudi nekatere reke: Soča, Ljubljanica (Nauport), Krka (Korkoras). Med najpomembnejše dogodke v antiki pri nas pa zagotovo sodi bitka pri Frigidu leta 394, v kateri je Teodozij premagal Evgenija, in s tem omogočil zmago krščanstva nad poganstvom, zato je temu dogodku namenjen velik del diplomskega dela. Podan pa je tudi pregled preganjanja kristjanov na območju današnje Slovenije. Omenjen je tudi prvi ptujski škof in razlagalec svetega pisma.
Ključne besede: Vicus, mansio, limes, legija, Itinerarium Antonini, Itinerarium Burdigalense, Tabula Peutingeriana, Ptuj (Petoviona), Vrhnika (Nauport), Logatec (Longaticum), Celje (Celeia), Ljubljana (Emona), Drnovo pri Krškem (Neviodunum), Ajdovščina (Castra), Stari trg pri Slovenj Gradcu (Colatio), Claustra Alpium Iuliarum, Hrušica (Ad Pirum), krščanstvo, Viktorin Ptujski.
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 2649; Prenosov: 513
.pdf Celotno besedilo (8,15 MB)

2.
ARHEOLOŠKI PARK VICUS FORTUNAE
Matija Brodnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko naloga z naslovom "Arheološki park Vicus Fortunae" sestavljajo štiri poglavja. Prvo poglavje je uvod, v katerem smo predstavili cilje, namen, osnovno trditev, omejitve in metode dela. Osnovna trditev, ki smo jo dokazovali v diplomskem delu, je bila, da imajo na Ptuju premalo prepoznavnih turističnih produktov, ob tem pa veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem v arheoloških najdbah iz časa rimske Petovione. Drugo poglavje tvori predstavitev destinacijskega managementa. Tretje poglavje se nanaša predvsem na predstavitev in pomen arheološkega parka v destinaciji, ki na zanimiv način prikazuje rekonstruirano preteklost. Četrto poglavje je namenjeno opisu moderno opremljenega Arheološkega parka Carnuntum v Avstriji, ki je na arheološko - turističnem področju primer dobre prakse v tem delu Evrope. Poleg tega smo v tem poglavju predstavili tudi arheološko dediščino Ptuja in okolice ter opisali sestavo ter naloge novo nastale RDO na Ptuju. V posebnem podpoglavju smo predstavili še analizo intervjujev, s pomočjo katerih smo skušali izvedeti, ali v bližnji prihodnosti potrebujemo na Ptuju tovrsten park, ki bi popestril zgodovinsko - turistično ponudbo v destinaciji. Sklepni del je namenjen priporočilu za postavitev arheološkega parka Vicus Fortunae na Ptuju ter preverjanju uresničitve hipotez in zastavljenih ciljev.
Ključne besede: Arheološki park, destinacija, destinacijski management, regionalna destinacijska organizacija, rimska kultura, tematske prireditve, arheologija, integralna turistična ponudba, trajnostni razvoj, zavedanje, sodobna tehnologija, kulturna dediščina, jantarjeva pot, Petoviona, Carnuntum
Objavljeno: 29.08.2012; Ogledov: 1628; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

3.
DUHOVNA PODOBA PETOVIONE
Mateja Spevan, 2016, magistrsko delo

Opis: Petoviona je bila na svojem vrhuncu najpomembnejše mesto na območju današnje Slovenije. Iz prvotnega vojaškega tabora je nastala kolonija in s tem je Petoviona dobila civilno upravo. Temu je sledil bliskovit vzpon in mesto je dobilo svojo samoupravo. Prav tako so v mestu delovale carinska služba, urad za davek na dediščino in arhiv province Zgornje Panonije. Trgovina in obrt sta v mestu bili dobro razviti. Posledično je dobremu razvoju v mestu sledilo tudi prebivalstvo. Le-to je prihajalo iz različnih koncev velike rimske države. Pisana paleta Petoviončanov je povzročila razlike med njimi tako v kulturnem smislu kot tudi v pestrosti verskih kultov. V mestu so se pričele mešati različne religije. Prvotna religija Rimljanov je bilo verovanje v rimske bogove (politeizem). Keltski staroselci so ohranjali kulte svojih prednikov. Posledično so med verstvi v Petovioni bili tudi različni kulti, ki imajo svoje korenine v keltski kulturi. Poleg keltskih kultov so se pojavili tudi različni kulti z Vzhoda, ki so jih med Petoviončane prinesli vzhodnjaki. Eden izmed vzhodnih kultov, mitraizem, se je v mestu posebej dobro izoblikoval. Kljub prvotni politeistični religiji v rimskem imperiju so uveljavljeni kulti vedno bolj nakazovali na prvine monoteizma. Pomembnejši monoteistični religiji, ki sta se uveljavili v Petovioni, sta bili judovstvo in krščanstvo. Slednje je bilo dolgo nedovoljeno. O prisotnosti judovstva v mestu nam pričajo zapisi Viktorina Petovionskega, ki je bil prvi znani škof v mestu. Bil je krščanski pisec, ki se je v svojih spisih posvečal zlasti komentiranju Svetega pisma.
Ključne besede: religija, Petoviona, rimski bogovi, kulti, Nutrice, Mitra, Viktorin Ptujski
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 492; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Pomembne družine in posamezniki z današnjega slovenskega ozemlja v rimskem času
Mateja Vindiš, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsaka družba, prav od nastanka človeka, je delovala po določenem sistemu. Pripadniki so bili razvrščeni glede na naloge znotraj skupnosti, morda po rodu ali po materialnem premoženju. Rimska družba ni bila nobena izjema, dobro poznamo ustroj in ureditev, ki je dodelila posamezniku mesto na družbeni lestvici, večinoma za vse življenje. Tudi naš prostor je delil to usodo, le da se od splošne rimske ureditve nujno nekoliko razlikuje. To pa zato, ker je imel svoje družbe z lastnimi pravili že pred prihodom Rimljanov. Mešanje kultur in medsebojno vplivanje je neizbežno in je ustvarilo specifično situacijo v našem prostoru. V tej ureditvi se je izoblikoval gospodarsko uspešen in politično vpliven sloj tako iz severne Italije priseljenih družin, kot latinizirane lokalne aristokracije. Nekaj posameznikov je uspelo pobegniti anonimnosti in nam še po dveh tisočletij predstavljajo svoje zgodbe. Uveljavili so se na gospodarskem, političnem, upravnem ali vojaškem področju, nekateri pa so prevzeli skrb za duhovno oskrbo množic pod okriljem prebujajoče se krščanske skupnosti. V svojem času so sprejemali pomembne odločitve, ki so vplivale na življenja sodobnikov, tisti z vojaškimi in administrativnimi karierami pa so vplivali na potek dogodkov daleč od domovine, na veliko bogatejših in obsežnejših območjih. Vredno jih je spoznati in raziskati, saj so za potek zgodovine našega prostora prav tako pomembni kot katera od kasnejših in bolj znanih plemiških rodbin. Časovna oddaljenost ne sme biti izgovor za pomanjkanje zanimanja.
Ključne besede: rimska doba, rimska družba, antične naselbine, ozemlje Slovenije v antiki, družbeni vzpon, Petoviona, Celeja, Emona
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 635; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
PETOVIONA IN NJENE SOSEDE V PROVINCAH NORIK IN PANONIJA
Liljana Kovačec Vesenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Petoviona oziroma današnji Ptuj je eno izmed najstarejših mest v Sloveniji. Njene korenine segajo v antično obdobje in ima zelo bogato zgodovino, ki se je razvijala vse do današnjih dni čez vsa zgodovinska obdobja. K naseljenosti tega območja pripomore predvsem, da je Petoviona ležala na pomembni strateški točki, kjer so imeli nadzor nad rečnim prehodom. Priključitev k rimskemu ozemlju je bila pomembna tudi za samo prebivalstvo oziroma ljudstva, ki so tukaj živela pred Rimljani. Tako so postali del takratnega civiliziranega sveta. Začela se je romanizacija ozemlja, ki je sem pripeljala rimski državni aparat, verstvo, kakor tudi moderni način gradnje cest in objektov. Slovensko ozemlje je spadalo pod tri različne enote: pod deseto italijansko regijo, kasneje posznano kot Venetia et Histria, provinco Norik ter provinco Panonijo. Potek priključitve tega velikanskega ozemlja Ilirije in Norika je potekal različno, kakor tudi sam nastanek mest v posameznih provincah. Mesta, kot so Celeja, Flavija Solva, Karnunt, Vindobona, Mursa, Sirmij in Sicija, so pod različnimi cesarji pridobile status municipicija in status kolonije. So se pa hkrati različno razvijala v kulturnem, trgovskem in vojaškem smislu. Zelo pomembna so bila mesta ob rimski meji, zlasti ob Donavi, saj so predstavljala obrambo pred vpadi različnih ljudstev. Tako so večinoma najprej premogla vojaški tabor, ob katerem je nastalo mesto s civilnimi prebivalci, ki so se ukvarjali z različnimi obrtmi, trgovino in tako dalje. Zaradi vse večjih vojaških potreb se je razvila predelava kovin. Vsemu temu razvoju ni ušla niti Petoviona, ki je ležala na križišču cest, ki so povezovale Italijo s Panonsko nižino in alpske doline s Balkanom. Bila je priključena rimskemu cesarstvu v času cesarja Avgusta. Kmalu za tem je po ureditvi provinc leta 11 pred našim štetjem postala del ilirske province, kasneje po razdelitvi Ilirika na dva dela (Dalmacija in Panonija) pa del panonske province. Konec tretjega stoletja, po razdelitvi Norika na dva dela, je Petoviona postala del Sredozemskega Norika. Okrog leta 103 našega štetja je Petovioni cesar Trajan podelil mestne pravice in tako je pridobila naslov Colonia Ulpia Traiana Poetovio, kjer vidimo v imenu mesta cesarjevo ime. Začela se je gradnja raznih pomembne infrastrukture, med njo forum, ki je bil upravno središče mesta. Rast in razvoj mesta pripeljeta tudi do priseljevanja ljudi (največ upokojeni vojaki), ki so izhajali iz severne Italije in sosednjih provinc. Posledica tega priseljevanja pa je bila, da je bilo keltsko prebivalstvo potisnjeno v ozadje. Kot sem že omenila, je bila Petoviona vojaški tabor, v katerem so bile nastanjene legije (legija VIII. Augusta in legija XIII. Gemina), katerih poglavitna naloga je bila obramba meje in gradnja ter obnova mostov in cest za lažji promet med samimi kraji v Panoniji in Noriku. Te ceste so uporabljali razne vojaške legije za hiter premik iz enega mesta v drugega in trgovci, ki so prevažali razno luksuzno blago z obalnega dela rimskega cesarstva v notranjost. So pa te ceste izrabili tudi barbari, ki so tako lahko hitreje prodrli v notranjost rimskega cesarstva.
Ključne besede: Petoviona, Rimsko cesarstvo, Noriško kraljestvo, Ilirik, Panonija, Celeja, Vinodobna, Sirmij, Sicija
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 1111; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici