SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA KAPNOMETRIJE IN KAPNOGRAFIJE V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Tadeja Arčan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali uporabnost kapnometrije in kapnografije v nujnih stanjih. Pregled literature smo izvedli v bibliografski podatkovni bazi MEDLINE, kjer smo poiskali predvsem primarne znanstvene vire. Terciarni viri so vključevali učbenike in priročnike s področja urgentne medicine. V rezultatih smo sistematično klasificirali uporabnost kapnometrije, oziroma kapnografije v kronološkem vrstnem redu, glede na nastajanje CO2 in njegovega prenosa po krvi do pljuč in izdiha (celični metabolizem — cirkulacija — pljuča — dihanje — anatomske dihalne poti — umetne dihalne poti — dihalni sistemi — ventilator). Rezultati prikazujejo največjo uporabnost kapnografije pri določanju položaja sapničnega tubusa in poznejši kontroli le-tega. Glede na študijo literature, smo ugotovili, da medicinske sestre pri sedaciji bolnika poudarjajo pomen nadzora s pomočjo kapnografijo. Znanstvene objave na področju kapnometrije obsegajo predvsem prognostiko preživetja in oceno cirkulacije. V kratki raziskavi na vzorcu 20 študentov smo ugotovili, da imajo študentje FZV Maribor po končanem študiju o tem področju zelo malo znanja. Diplomsko delo smo zato namenoma zelo podkrepili s slikovnim materialom, da bi olajšali razumevanje vsebin iz področja kapnometrije in kapnografije.
Ključne besede: kapnografija, kapnometrija, PetCO2, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2871; Prenosov: 853
.pdf Polno besedilo (7,57 MB)

2.
SIMULACIJA KAPNOGRAFIJE NA UMETNI DIHALNI POTI S POVEČANIM MRTVIM PROSTOROM
Ivo Kaučič, 2015, diplomsko delo

Opis: NAMEN: Namen raziskave je bil raziskati ali lahko človek, ki diha v več metrov dolgo cev, na drugi strani cevi povzroči dovolj visoko koncentracijo ogljikovega dioksida, ki se jo da izmeriti na kapnografu. METODE: Raziskava je temeljila na eksperimentalni študiji, kjer smo modificirali fizični simulacijski modelu tako, da smo nanj priklopili veliko dihalni cev. Ta cev je bila na eni strani priključena na model na drugi strani pa je bil operater, ki je pihal v cev s različnimi dihalnimi vzorci. REZULTATI: Pri uporabi 10 m dolge cevi in s določenim dihalnim vzorcem smo dosegli vrednosti, ki so se približale normalnim vrednostim PetCO2. Povprečna vrednost PetCO2, ki smo jo dosegli s uporabo 10 m dolge cevi je bila 32,70±5,25 mmHg. ZAKLJUČEK: Ugotavljamo, da dolžina cevi in vzorec vplivata na vrednosti PetCO2. Vzorec dihanja kjer vdihujemo in izdihujemo zrak skozi isto cev se je izkazal za neučinkovitega. Dihalni vzorec s katerim smo se približali normalnim vrednostim, je dihalni vzorec kjer smo vdihovali zrak iz okolja in izdihovali v cev. S tem nismo vdihovali že izdihanega zraka, ki se je nahajal v cevi.
Ključne besede: Simulatorji, PetCO2, dihanje, dihalni vzorec, dihalne cevi.
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 355; Prenosov: 32
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

3.
Simulacija sekundarnega zastoja srca - etiologija asfiksije
Matjaž Korpar, 2014, diplomsko delo

Opis: Delni tlak ogljikovega dioksida na koncu izdiha (PetCO2) nam med oživljanjem omogoča razlikovati med primarnim in sekundarnim zastojem srca. Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali lahko tudi na simulatorju METI HPS ločimo med obema tipoma zastoja. V Simulacijskem centru Fakultete za zdravstvene vede smo sekundarni zastoj srca simulirali kot asfiksijo povzročeno z mišičnim relaksantom in z mehanično zaporo dihalne poti. Primarni zastoj smo simulirali z aplikacijo 1 mg adrenalina. Zanimalo nas je, ali patofiziološki potek sprememb vitalnih funkcij ustreza podatkom iz literature. Simulator smo v vseh scenarijih privedli do faze zastoja srca in pričeli s predihavanjem. Spremljali smo delne tlake PetCO2, PACO2, PO2, nasičenost kisika v arterijski krvi SpO2, pH krvi, minutni iztis srca, utrip srca in krvni tlaka. Rezultati so pokazali, da obstajajo odstopanja pri primerjavi primarnega in sekundarnega zastoja srca v PetCO2. Vrednost PetCO2 je bila pri primarnem zastoju srca ob pričetku ventilacije 52 mmHg, pri sekundarnem zastoju srca zaradi zapore dihalne poti pa je bila vrednost PetCO2 bistveno višja, 85 mmHg. Vrednost pH krvi je pri vseh scenarijih padala od 7,42 do 7,34. Ob pričetku asfiksije je simulator s kompenzacijskimi mehanizmi dvigoval frekvenco utripa srca iz 72 na 151 utripov na minuto, sledila je VT s pulzom, ki se je po eni minuti spremenila v VF in po nadaljnji eni minuti v asistolijo. Minutni iztis srca je padal iz 6 L/min na 4 L/min ob pričetku VT in padel na vrednost nezdružljivo z življenjem (0,1 L/min) ob pričetku asistolije. Ugotavljamo, da simulator METI HPS ustreza predstavitvi asfiksije in je primeren za prikaz takih scenarijev v izobraževalne namene.
Ključne besede: vrednosti PetCO2, asfiksija, ventrikularna tahikardija (VT), ventrikularna fibrilacija (VF), asistolija (ASY), sekundarni zastoj srca, simulator METI HPS.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 591; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

4.
Partial pressure of end-tidal carbon dioxide successful predicts cardiopulmonary resuscitation in the field - a prospective observational study
Miran Kolar, Miljenko Križmarić, Petra Klemen, Štefek Grmec, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction: The prognosis among patients who suffer out-of-hospital cardiac arrest is poor. Higher survival rates have been observed only in patients with ventricular fibrillation who were fortunate enough to have basic and advanced life support initiated early after cardiac arrest. The ability to predict outcomes of cardiac arrest would be useful for resuscitation. Changes in expired end-tidal carbon dioxide levels during cardiopulmonary resuscitation may be a useful non-invasive predictor of successful resuscitation and survival from cardiac arrest, and help in the termination of cardiopulmonary resuscitation in the field. Methods: This is a prospective observational study of 737 cases of victims who suffered sudden out-of-hospital cardiac arrest. The patients were intubated and the measurements of end-tidal carbon dioxide were performed. Data according to the Utstein criteria, demographic information, medical data and partial pressure of end-tidal carbon dioxide (petCO2) values were collected for each patient in cardiac arrest, by the emergency physician. We presumed that an end-tidal carbon dioxide level of 1.9 kPa (14.3 mmHg) or more after 20 minutes of standard advanced cardiac life support would predict restoration of spontaneous circulation (ROSC). Results: Partial pressure of end-tidal carbon dioxide after 20 minutes of advanced life support averaged 0.92+/- 0.29 kPa (6.9mmHg +/- 2.2 mmHg) in patients who did not have ROSC and 4.36 +/-1.11 kPa (32.8 mmHg +/- 9.1 mmHg) in those who did (p<0,001). End-tidal carbon dioxide values of 1.9 kPa (14.3 mmHg) or less discriminated between the 402 patients with ROSC and 335 patients without ROSC. When a 20-minute end-tidal carbon dioxide value of 1.9 kPa (14.3 mmHg) or less was used as a screening test to predict ROSC, the sensitivity, specificity, positive predictive value, and negative predictive value were all 100 percent. Conclusions: Measurements of end-tidal carbon dioxide levels of more than 1.9 kPa (14.3 mmHg) after 20 minutes should be used to accurately predict ROSC. End-tidal carbon dioxide levels should be monitored during cardiopulmonary resuscitation and considered a useful prognostic value for determining the outcome of resuscitative efforts and termination of cardio-pulmonary resuscitation in the field.
Ključne besede: out-of-hospital cardiac arrest, cardiopulmonary resuscitation, CPR, partial pressure of end-tidal carbon dioxide, PetCO2
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 70; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (290,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici