| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Simulacija priprave in uporabe medicinske opreme za artroskopski operativni poseg
Nejc Centrih, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Začetki simulacij na področju zdravstva segajo v leto 1911. Dobra simulacija, ki je podobna realnemu življenjskemu scenariju, je bistvena za ustvarjanje bogatega učnega okolja. Artroskopske operacije obsegajo okoli 30 % vseh ortopedskih posegov v Združenih državah Amerike. Delo s tehnološko naprednimi aparati v klinični praksi je izjemo zahtevno, saj zahteva obilo znanja potrebnega za pravilno uporabo aparatov. Metode: Prikazali smo simulacije priprave medicinske opreme na artroskopski operativni poseg, simulacije delovanja aparatov in simulacije možnih napak med delovanjem. Z izvedbo simulacij smo želeli prikazati čim bolj realne razmere. Kot vodilo za delo v simulacijah smo iz kliničnega okolja pridobili referenčne vrednosti. Rezultati: V sklopu simulacij priprave smo prikazali pripravo instrumentov, aparatov in ostale medicinske opreme. Pri simulaciji delovanja smo aparate zagnali, da so delovali v okviru referenčnih vrednosti. V sklopu simulacij možnih napak, pa smo med delovanjem spreminjali vrednosti ter vplivali na delovanje aparatov. Onemogočali smo dotok 0,9 % NaCl ter nepravilno povezali video kable. Razprava in sklep: V kliničnem okolju morajo medicinske sestre pogosto samostojno upravljati z različnimi aparati in prepoznavati možne napake, ko aparati že delujejo. Aparati v klinični praksi so čedalje bolj napredni, potrebno je veliko znanja. Simulacije prepoznavamo kot dober način varnega usposabljanja medicinskih sester.
Ključne besede: Perioperativna zdravstvena nega, izobraževanje, medicinska oprema, operacijska medicinska sestra
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 362; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

2.
Analiza alarmov v perioperativnem zdravljenju
Helena Perko, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Alarmi v perioperativnem zdravljenju imajo veliko vlogo pri prepoznavanju življenjsko ogrožajočih stanj, ki bi lahko privedla tudi do smrti bolnika. Zaposleni so kot glavni uporabniki alarmnih sistemov izpostavljeni velikemu številu alarmov, ki se zgodijo v času zdravstvene oskrbe bolnikov. Namen naloge je bil ugotoviti pogostost proženja različnih alarmov na anestezijskih delovnih postajah, kliničnih monitorjih in infuzijskih črpalkah. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo metode opazovanja, kjer smo z analizo zgodovine sproženih alarmov na vzorcu 13 anestezijskih delovnih postaj, 12 kliničnih monitorjev in 5 infuzijskih črpalkah analizirali zgodovine alarmov. Rezultati: Z analizo podatkov smo ugotovili, da je bilo skupno aktiviranih 994 alarmov. 79 % je bilo tistih z nizko prioriteto, 17 % s srednjo prioriteto in 4 % alarmov z visoko prioriteto. Na 13 anestezijskih delovnih postajah se je v povprečnih 8 urah aktiviralo 318 (32 %) alarmov. Monitor za spremljanje življenjskih funkcij je zabeležil skupno 662 (66,6 %) alarmov in infuzijske črpalke so sprožile 14 (1,4 %) vseh alarmov. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v perioperativnem zdravljenju veliko število alarmov z nizkimi prioritetami; največ alarmov je bilo sproženih s strani kliničnih monitorjev; najmanj alarmov so aktivirale infuzijske črpalke.
Ključne besede: alarm, monitoring, perioperativna zdravstvena nega.
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 516; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Ocenjevanje globine sedacije pri bolniku v intenzivni terapiji
Sandra Štih, 2019, diplomsko delo

Opis: Sedacija je del celostne obravnave pacientov v enoti intenzivne terapije, saj pri pacientu omili negativne izkušnje. Ocena nivoja sedacije pri kritično bolnih še vedno predstavlja velik izziv, saj so potrebe po sedativih različne in individualne, točkovne lestvice za ocenjevanje pa imajo določene omejitve. Na področju zdravstvene nege v EIT bi bilo potrebno ugotoviti, kateri je najbolj objektiven način ocenjevanja sedacije.V diplomskem delu smo uporabili metodo pregleda, analize in sinteze domače in tuje strokovne literature. Pregled literature smo izvedli v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect. Iskalno strategijo smo prikazali v PRISMA diagramu.Sedacijske lestvice so slabo občutljive na manjše spremembe v stopnji sedacije in so le-te prej opažene z objektivnimi metodami. Nevrološki monitorji kot so BIS in spektralna entropija imajo zaenkrat še omejeno sposobnost za rutinsko uporabo v enotah intenzivne terapije, a bi lahko zanesljivo in neprekinjeno merjenje sedacije izboljšalo klinično odločanje.Zlatega standarda za ocenjevanje globine sedacije še ni – lestvice so uporabne, vendar večkrat subjektivne in z njihovo uporabo motimo udobje pacienta. Menimo, da je prihodnost ocenjevanja globine sedacije v novih tehnoloških rešitvah.
Ključne besede: medicinska sestra, monitoring, perioperativna zdravstvena nega, sedativi.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 596; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Intervencije operacijske medicinske sestre za zagotavljanje varnosti pacienta
Deja Petek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Operacijska medicinska sestra se vključuje v vse faze perioperativne zdravstvene nege pacienta in je zadolžena za izvajanje celostne, na pacienta osredotočene oskrbe. Ker je v operacijskem okolju možnost za pojav napak izredno visoka je zagotavljanje varnosti pacienta ena ključnih nalog operacijske medicinske sestre. Zato je bil namen našega zaključnega dela predstaviti intervencije operacijskih medicinskih sester za zagotavljanje varnosti pacienta. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili smo sistematični pregled literature. Literaturo smo iskali v različnih podatkovnih bazah (PubMed, CINAHL, SAGE in Cochrane). Pri iskanju ustrezne literature smo si prav tako pomagali še z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Vključili smo članke, ki so v angleškem in slovenskem jeziku, kvalitativne, kvantitativne ali študije mešanih metod, opisne študije ter študije, ki so bile dosegljive in objavljene med januarjem 2009 in julijem 2019. Rezultati: Ene najbolj pomembnih intervencij, ki vplivajo na varnost pacienta so bile timsko delo, komunikacija in vodenje. Prav tako pa je za varnost pacienta pomembno preprečevanje infekcij, torej zagotavljanje aseptičnih postopkov dela in uporaba ter poznavanje ustrezne prakse. K zagotavljanju varnosti pacienta pa je pripomogla tudi v veliki meri ustrezna predaja informacij, ustrezno dokumentiranje ter opravljanje ene naloge hkrati, saj se je le tako zagotovila osredotočenost pri delu. Diskusija in zaključek: Operacijska medicinska sestra je odgovorna za vrsto intervencij, ki morajo biti opravljena dosledno. Te intervencije pa potekajo skozi celotno operacijo in lahko znatno vplivajo na varnost pacienta v operacijski dvorani.
Ključne besede: perioperativna zdravstvena nega, kirurška oskrba pacienta, preprečevanje zapletov, preprečevanje okužb, preprečevanje poškodb.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 719; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (870,16 KB)

5.
POKLIC IN ZAPOSLOVANJE OPERACIJSKIH MEDICINSKIH SESTER
Vida Železnikar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je opisati poklic operacijskih medicinskih sester, delovno mesto in pogoje za zasedbo delovnega mesta, kot tudi proces zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja v dejavnosti zdravstva. Obravnavali smo kritične točke v izvedbi zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in vrednotenja operacijskih medicinskih sester. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika v operacijskih blokih dveh slovenskih bolnišnic. Rezultati raziskave ponujajo obenem problematiko in rešitve, ki jih vidijo operacijske medicinske sestre same. Problemi se kažejo v neustreznem reševanju kadrovskega primanjkljaja in posledično v preobremenjenosti, neustreznem nagrajevanju in napredovanju, v pomanjkljivosti v izobraževanju, uvajanju novo zaposlenih in strokovnem usposabljanju nasploh. Rešitve se kažejo v zaposlitvi zadostnega števila kadrov, upoštevanju kadrovskih normativov, urejeni sistemizaciji delovnih mest, upoštevanju pravic zaposlenih, zadostnem številu mentorjev za delo s študenti, dijaki, novo zaposlenimi, v učinkovitih pogovorih s konkretnimi rešitvami in prevzemanju odgovornosti glede prevelikega obsega dela in preobremenjenosti zaposlenih operacijskih medicinskih sester. Rezultati raziskave so pokazali, da so operacijske medicinske sestre v obeh bolnišnicah preobremenjene na delovnem mestu zaradi prevelikega obsega dela. Izobražujejo in praktično usposabljajo se lahko mnogo manj kakor bi same želele in kakor bi se tudi morale, glede na veljavne predpise. Posledica tega so lahko strokovne napake, kar pa ni dopustno. Zato v nalogi predlagamo izboljšave.
Ključne besede: Operacijska medicinska sestra Perioperativna zdravstvena nega Izobraževanje Zaposlovanje
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1026; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (6,38 MB)

6.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO NASILJE V OPERACIJSKI SOBI
Tadeja Lesnika, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje na delovnem mestu je pogost družbeni problem. V zdravstveni negi se srečujemo z nasiljem v različnih vlogah: kot žrtve nasilja, kot potencialni povzročitelji in kot strokovnjaki. Operacijska medicinska sestra se vsakodnevno srečuje s stresnimi dejavniki, vzroki za nastanek nasilja so stresno okolje, narava dela, močna hierarhija in stereotipi. Nasilje v operacijski sobi lahko razvrstimo v horizontalno in vertikalno. Obstaja več vrst nasilja, vse pa negativno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Z raziskavo smo ugotavljali situacijo in osveščenost zaposlenih o mobbingu na njihovem delovnem mestu. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Sodelujoči v anketi so zaposleni v splošni bolnišnici v operacijski enoti in na urgenci. Ugotovili smo, da je nasilje v operacijski sobi prisotno. Anketirani zaposleni so seznanjeni z ukrepi ob pojavu mobbinga, ne pa tudi z njegovim preprečevanjem, pogosto so informacije pomanjkljive, predvsem na področju pravne ureditve. Problemi se rešujejo ko se pojavijo, premalo pa je preventivnih ukrepov. Pri preprečevanju mobbinga ima bistveno vlogo vsaka operacijska medicinska sestra. Le dobro poznavanje in prepoznavanje pojavov nasilja v operacijski sobi bo pomagalo pri spopadanju in reševanju problema mobbinga ter k pravilnim in učinkovitim ukrepom.
Ključne besede: Perioperativna zdravstvena nega, operacijska soba, operacijska medicinska sestra, psihično nasilje, fizično nasilje.
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 1030; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
ORGANIZACIJSKA KLIMA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Andreja Kovačič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili rezultate raziskave o organizacijski klimi, izvedeni v perioperativni zdravstveni negi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Teoretični del predstavi perioperativno zdravstveno nego in organizacijsko klimo, njene lastnosti, dimenzije, načine spreminjanja, zgodovino raziskovanja, povezave s komunikacijo, motivacijo in nagrajevanjem zaposlenih ter vodenjem. Ugotovili smo, da organizacijska klima vpliva na počutje in učinkovitost zaposlenih. Slab pretok informacij, nepravilna komunikacija in preobremenjenost zaposlenih povzročajo stres in konflikte ter vplivajo na odnos do dela in pacientov. Odnosi med zaposlenimi med seboj ter zaposlenimi in vodstvom so dobri, vendar obstajajo številni dejavniki, ki lahko vplivajo in izboljšajo raven organizacijske kulture. Značilna je ugotovitev raziskave, da je organizacija dela slaba, da gre za pomanjkanje zaposlenih, pot in način informiranja zaposlenih sta pomanjkljiva, zaposlene ne motivirata dovolj možnost izobraževanja in višina plače, kakor tudi ne možnost napredovanja. Dobljene rezultate smo analizirali in izdelali predlog optimalnega modela dejavnikov za izboljšanje organizacijske klime.
Ključne besede: Organizacijska klima, perioperativna zdravstvena nega, zaposleni, model dejavnikov organizacijske klime.
Objavljeno: 20.08.2015; Ogledov: 1023; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

8.
KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKOV PO VSTAVITVI KOSTNO VSIDRANEGA SLUŠNEGA PRIPOMOČKA
Petra Kolbl, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili zadovoljstvo in kakovost življenja bolnikov pred uporabo kostno vsidranega slušnega pripomočka, kakor tudi zadovoljstvo in kakovost življenja z novim slušnim pripomočkom. Opisali in predstavili smo kostno vsidrane slušne pripomočke, njihov namen in uporabo.
Ključne besede: kostno vsidran slušni pripomoček, perioperativna zdravstvena nega, komunikacija, kvaliteta življenja.
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 1199; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

9.
Zadovoljstvo operacijskih medicinskih sester in varnost pacienta
Nadja Kocbek, 2013, magistrsko delo

Opis: Operacijske medicinske sestre se vsakodnevno srečujejo z nepredvidljivimi delovnimi situacijami, zato je izredno pomembno, da so svojemu delu popolnoma predane, učinkovite in zadovoljne. Z magistrsko nalogo smo želeli ugotoviti zadovoljstvo pri delu operacijskih medicinskih sester, prisotnost stresa in sindroma izgorevanja pri operacijskih medicinskih sestrah in njihovo mnenje o tem ali dobro poskrbijo za paciente. Zadovoljstvo zaposlenih igra pomembno vlogo pri delu, saj le dobra motivacija in ugodna klima lahko privedeta do dobrih delovnih pogojev in medsebojnih odnosov.
Ključne besede: operacijske medicinske sestre, varnost, pacient, zadovoljstvo, perioperativna zdravstvena nega
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1427; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

10.
Izobražanje operacijskih medicinskih sester
Blaž Brdnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Operacijske medicinske sestre (v nadaljevanju OPMS) so specialistke na področju perioperativne zdravstvene nege. Za zagotavljanje kakovostne, strokovne in varne zdravstvene oskrbe v perioperativnem obdobju morajo razpolagati z obliko teoretičnega in praktičnega znanja. V Sloveniji OPMS pridobivajo strokovna znanja večinoma s prenosom znanj iz starejše kolegice na mlajšo v delovnem okolju, kar ni v skladu z evropskimi smernicami in priporočili. Tako se postavlja podvprašanje kompetentnosti in strokovnosti slovenskih OPMS, posledično pa kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe. Namen: Izpostaviti potrebo po uvedbi formalnega izobraževanja za OPMS v Sloveniji. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa ter lestvico stališč Likertovega tipa. V raziskavi je sodelovalo 120 operacijskih MS iz petih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Rezultati: V Sloveniji se OPMS v večini ustanov ne uvajajo po strukturiranem programu uvajanja. Mentorji pogoje za uvajanje ocenjujejo kot slabe. Kot najpomembnejša znanja, ki bi morala biti vključena v izobraževanje operacijskih medicinskih sester, so po mnenju znanja o preprečevanju in obvladovanju okužb v operacijskem okolju, o uporabi kirurške aseptične tehnike v operativnem okolju. Uvedbo formalnega izobraževanja za OPMS v Sloveniji podpira 98 % anketiranih. Sklep: Slovenske OPMS potrebujejo uvedbo formalnega izobraževanja, ki bo v skladu z evropskimi smernicami. OPMS bo zagotovilo profesionalnost in kompetentnost na njihovem področju delovanja, bolnikom pa kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, operacijska zdravstvena nega, izobraževanje, EORNA.
Ključne besede: Operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, operacijska zdravstvena nega, izobraževanje, EORNA.
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 3449; Prenosov: 672
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici