Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na temo psihopatologije v vrhunskem športu najdemo v dosedanjih raziskavah nasprotujoče si ugotovitve. Po eni strani naj bi imel šport zaščitno vlogo pri razvoju psihičnih motenj (npr. anksioznosti, depresije), po drugi strani pa naj bi vrhunski šport (s svojimi specifikami) prispeval k razvoju psihičnih motenj. Namen naše raziskave je bil ugotoviti prevalenco psihičnih motenj (predvsem tistih, ki imajo pomembnejšo vlogo v športu) med slovenskimi vrhunskimi športniki, torej med tistimi, ki so bili v času zbiranja podatkov za raziskavo po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) uvrščeni v olimpijski, svetovni in mednarodni razred. Zanimali so nas tudi morebitni dejavniki, ki bi lahko bili povezani s pojavom psihičnih motenj pri vrhunskih športnikih, kakšne osebnostne značilnosti so pri njih izražene (izpostavili smo predvsem potezo perfekcionizma) in kako se športniki odzovejo na pojav psihičnih težav oziroma koliko so odprti za iskanje pomoči ob pojavu psihičnih težav. Osredotočali smo se na prevalenco motenj pri najvišje uvrščenih športnikih starih 18 let ali več, predvsem na prevalenco depresije, anksioznosti, samomorilnosti, zlorabe substanc (alkohola in drugih psihoaktivnih substanc) ter motenj hranjenja. Predvidevali smo, da se bo osebnostni profil športnikov pomembno razlikoval od osebnostnega profila normativne skupine. Glede na pregledane predhodne raziskave smo sklepali, da se bodo skozi analizo polstrukturiranih intervjujev kot centralne teme potencialnih dejavnikov psihičnih težav pri vrhunskih športnikih izrazile vsebine odnosa staršev in športnika, trenerja in športnika, poškodb in osebnostnih značilnosti, predvsem perfekcionizma. Za pridobivanje podatkov smo uporabili kombinirani raziskovalni pristop, ki združuje tako kvantitativno kot kvalitativno metodologijo. Podatke za kvantitativno analizo smo pridobili s tremi vprašalniki: Vprašalnikom za oceno osebnosti, Vprašalnikom o motnjah hranjenja 3 in s Frostovim vprašalnikom perfekcionizma. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga oblikovali specifično za namene te raziskave. Udeleženci raziskave so bili slovenski športniki, ki so v letu začetka raziskave (2019) dosegali mednarodni, svetovni ali olimpijski razred. V raziskavo je bilo vključenih 97 športnikov, kar predstavlja 17 odstotkov vseh športnikov, ki so bili uvrščeni v te kategorije. Zbiranje podatkov je potekalo individualno, večinoma v letu 2020, nekaj preizkušancev je bilo testiranih v letu 2021. Za kvalitativni del raziskave smo opravili intervju z osmimi vrhunskimi športniki, za katere smo dobili podatke o težavah v duševnem zdravju. Podatke za kvantitativni del smo obdelali s statističnim računalniškim programom SPSS (verzija 23.0), medtem ko smo pri analizi intervjujev sledili glavnim značilnostim poskusne teorije. Primerjava rezultatov slovenskih vrhunskih športnikov in kontrolne skupine je pokazala na podobno izraženost depresivne, anksiozne simptomatike, simptomatike motenj hranjenja ter nivoja samomorilnih misli. Nekateri od športnikov so se pokazali kot poudarjeno zaskrbljeni, napeti in vznemirjeni, 9 odstotkov športnikov je navajalo, da ima občasne samomorilne misli, kar vsekakor ni zanemarljiv podatek. Raziskava se je s temi ugotovitvami pridružila skupini raziskav, ki so zamajale idejo o vrhunskem športniku kot psihično močnem in čustveno nedotakljivem posamezniku. Prav tako je posegla v razmišljanje, da je šport izključno varovalni dejavnik, ki varuje posameznika pred nastankom psihičnih motenj oziroma vpliva na izboljšanje psihičnega stanja, če je to že narušeno. Tudi v naši raziskavi smo v kvalitativnem delu raziskovali potencialne dejavnike pojava psihičnih težav in dobili tri kategorije.Z raziskavo smo postavili temelje pomembni in aktualni problematiki psihopatologije v vrhunskem športu tudi v slovenskem prostoru ter odprli nekaj idej ter možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: psihopatologija, duševne motnje, slovenski vrhunski športniki, perfekcionizem
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (11,48 MB)

Opis: Vsesplošna uporaba spletnega družabnega omrežja Instagram spodbuja številne raziskovalce k preučevanju njegovega vpliva na duševno zdravje posameznika. Zaključno delo teoretično in empirično proučuje, kako je način uporabe Instagrama povezan s posameznikovo telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo. V raziskavi je sodelovalo 267 udeležencev, starih od 18 do 76 let. Podatke smo zbrali preko spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz Prilagojene večdimenzionalne lestvice uporabe Facebooka, Lestvice pasivne in aktivne uporabe družabnih omrežij, Vprašalnika samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti, Vprašalnika socialne primerjave, Frostove multidimenzionalne lestvice perfekcionizma in Vprašalnika depresije, anksioznosti in stresa. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pasivna uporaba Instagrama statistično pomembno ne povezuje s telesno samopodobo in depresivnostjo. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se telesna samopodoba – zunanji videz negativno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma, medtem pa ne prihaja do povezav s telesno samopodobo – telesne sposobnosti. Nadalje so rezultati pokazali, da se depresivnost pozitivno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma in obema oblikama telesne samopodobe. Socialna primerjava se je izkazala kot statistično pomemben moderator odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in telesno samopodobo. Medtem pa intenziteta uporabe Instagrama ni statistično pomemben moderator odnosa med pasivno uporabo Instagrama in telesno samopodobo. Izkazalo se je tudi, da socialna primerjava ne moderira odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in pojavnostjo depresivnih simptomov. Izsledki naše raziskave nudijo poglobljeno razumevanje preučevanih konstruktov in pomembne ugotovitve dokaj neraziskanega področja. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spletnega orodja Instagram.
Ključne besede: telesna samopodoba, perfekcionizem, depresivnost, Instagram, socialna primerjava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 949; Prenosov: 311
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo naredili pregled znanstvene literature o perfekcionizmu in akademskem samooviranju, raziskali njun odnos, preučili njuno vlogo v študijski uspešnosti in preverili razlike med spoloma v obravnavanih konstruktih. Za namene raziskave smo prevedli in priredili Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (ang. The Big Three Perfectionism Scale; BTPS; Smith idr., 2016), ki predstavlja novo mero perfekcionizma in glede na predhodne raziskave (npr. Casale idr., 2020; Kilmen in Arikan, 2020; Smith idr., 2016) izkazuje dobre psihometrične lastnosti. V baterijo vprašalnikov smo vključili še Frostovo multidimenzionalno lestvico perfekcionizma (FMPS; Frost idr., 1990) in Vprašalnik učnega samooviranja (ASHS; Midgley idr., 1998). V raziskavi je sodelovalo 326 študentov 1. letnikov, ki obiskujejo različne študijske programe na fakultetah Univerze v Mariboru. Rezultati faktorske analize so pokazali, da se vprašalnik na našem vzorcu obnese približno v skladu s pričakovanji. S pomočjo multiple regresijske analize smo ugotovili, da neprilagojene dimenzije perfekcionizma (predvsem starševska kritika, narcisistični perfekcionizem ter dvom v dejanja) statistično pomembno napovedujejo akademsko samooviranje v pozitivni smeri. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se prav tako pokazale kot statistično pomemben napovednik akademskega samooviranja, vendar pa skupaj pojasnjujejo le 4 % variance v preučevani spremenljivki. Narcisistični perfekcionizem in osebni standardi sta se pokazala kot pozitivna napovednika študijske uspešnosti, medtem ko je akademsko samooviranje negativni napovednik študijske uspešnosti. Ta tematika pri nas še ni bila podrobno raziskana, zato lahko naše ugotovitve pomembno prispevajo k spoznanjem pedagoške psihologije, prav tako pa so prenosljive tudi na druga področja. Dodano vrednost naloge vidimo tudi v prevedenem in prirejenem Tridimenzionalnem vprašalniku perfekcionizma, saj le--ta še ni bil uporabljen na slovenskem vzorcu in predstavlja obetaven pripomoček za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: perfekcionizem, akademsko samooviranje, študijska uspešnost, študenti, Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (BTPS)
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 1245; Prenosov: 284
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Perfekcionizem, ki ga lahko definiramo kot težnjo k popolnosti, se povezuje tako z ugodnimi kot z neugodnimi izidi za posameznika, kar je potrdilo veliko raziskav. V magistrski nalogi smo se osredotočili na povezanost perfekcionizma z neugodnimi izidi za posameznika. Namen pričujoče študije je bil preveriti vlogo perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja na vzorcu srednješolske populacije v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 146 srednješolcev, od tega 37 fantov in 109 deklet, starih od 15 do 19 let. Udeleženci raziskave so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz petih delov. Prvi del so sestavljala demografska vprašanja, nato so udeleženci izpolnili Frostovo lestvico perfekcionizma FMPS, Lestvico perfekcionizma za otroke in mladostnike CAPS, Inventarij socialne fobičnosti SPIN in Vprašalnik vzorcev hranjenja EAT-26. Hipoteze smo v programu SPSS preverjali s t-testom, Mann-Whitneyevim U-testom za neodvisne vzorce, regresijsko analizo in dodatkom Process Macro. Ugotovili smo, da so pozitivni napovedniki socialne anksioznosti perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja. Kot pozitivni napovedniki motenj hranjenja so se izkazali perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak ter socialna anksioznost. V raziskavi smo prav tako ugotovili, da je dimenzija hujšanje pozitiven napovednik indeksa telesne mase, bulimija in preokupacija s hrano ter oralna kontrola pa sta negativna napovednika indeksa telesne mase. Rezultati so pokazali, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, socialne anksioznosti in motenj hranjenja. Natančneje, ugotovili smo, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, ki se kaže zlasti kot dvom v svoja dejanja in zaskrbljenost pred napakami, prav tako pa so pri dekletih v primerjavi s fanti bolj izražena vedenja, ki se nanašajo na hujšanje, preokupacijo s telesnim videzom in motenimi vzorci hranjenja, značilnimi za bulimijo nervozo.
Ključne besede: perfekcionizem, socialna anksioznost, motnje hranjenja
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1858; Prenosov: 283
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Namen raziskave je bil proučiti odnos med perfekcionizmom in ciljnimi usmerjenostmi, znotraj tega odnosa pa še vlogo spola, starosti in nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 267 učencev štirih srednjih šol iz goriške in posavske regije, od tega 169 deklet in 98 fantov; 103 učenci so bili prepoznani kot nadarjeni. Povprečna starost udeležencev je bila 16,44 let, prihajali pa so iz različnih štiriletnih in triletnih srednješolskih izobraževalnih programov. Za namen raziskave je bil oblikovan tridelni vprašalniški sklop, ki je zajemal demografska vprašanja, Lestvico perfekcionizma pri mladostnikih (LPM) in Vprašalnik ciljnih usmerjenosti (AGQ-R). Analiza razlik med skupinami je pokazala, da nadarjeni v večji meri stremijo k odličnosti in so bolj občutljivi na kritiko v primerjavi z učenci, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izogibanje neobvladovanja. Pri tem stremljenje k odličnosti pozitivno napoveduje usmerjenost v obvladovanje le za učence, ki so bili prepoznani kot nadarjeni, redoljubnost pa le za mlajše učence in tiste, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Neprilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v izkazovanje in usmerjenosti v izogibanje izkazovanja lastnih nezmožnosti. V odnosu med dimenzijami perfekcionizma in ciljnimi usmerjenostmi spol nima statistično pomembne vloge moderatorja. Kljub nekaterim omejitvam raziskava osvetljuje odnos med prilagojenimi in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma in štirimi ciljnimi usmerjenostmi ter predstavlja osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: perfekcionizem, mladostniki, ciljna usmerjenost, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1591; Prenosov: 256
Celotno besedilo (771,10 KB)