1. LIMBUŠKI IN PEKRSKI PRIIMKI IZ MATIC ŽUPNIJE SVETEGA JAKOBA V LIMBUŠUNina Pavalec, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Limbuški in pekrski priimki iz matic župnije Svetega Jakoba v Limbušu predstavlja v prvem delu naloge zgodovino Limbuša od začetka 15. pa do konca 18. stoletja in nastanek ter razvoj matičnih knjig. Predstavljena je krajša zgodovina limbuškega gradu, posestniki v Limbušu in Pekrah in obveznosti podložnikov, hkrati pa je predstavljena tudi župnija Svetega Jakoba v Limbušu. Posebna pozornost je namenjena nastanku in razvoju matičnih knjig. Analizirane so bile limbuške matične knjige za kraja Limbuš in Pekre, kar je zajeto v drugem delu diplomskega dela. V analizi so tekstovno obdelani podatki limbuških matic za Pekre in Limbuš. Na koncu so dodani podatki o virih in literaturi, seznam preglednic in slik.
Ključne besede: Limbuš in Pekre, priimki, matice župnije Svetega Jakoba v Limbušu.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2258; Prenosov: 413
 Celotno besedilo (4,36 MB) |
2. EPK 2012: ART CENTER OB PEKRSKEM POTOKUJernej Borko, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava umeščanje art centra na degradiranao zemljišče na robu mesta ob Pekrskem potoku v neposredni bližini stanovanjskega naselja Borova vas, z namenom revitalizacije tega in okoliških spalnih naselij. Kratkemu uvodu v projekt EPK sledi natančnejša analiza dolgorčnih vplivov projekta EPK Glasgow 1990 in Antwerpen 1993, ki slovita kot vzgledna primera pozitivnega vpliva na dolgoročni razvoj mesta in širše regije. Na to se navezuje prostorski razvoj mesta Maribor, ki naj bi ga generiral EPK. Sledi opis projektov Rumene hiše – začasne prostorske instalacije v letu 2009, ko je Linz nosil naslov EPK in mestne četrti Ausersichl v Zürichu, ki sta služila kot osnovi za programsko zasnovo projekta. Diplomsko delo zaključuje urbanistično-arhitekturna zasnova art centra ob Pekrskem potoku.
Ključne besede: Evropska prestolnica kulture, Maribor 2012, art center, Pekre
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 1837; Prenosov: 148
Celotno besedilo (19,95 MB) |
3. |
4. |
5. POMEN PEKRSKIH DOGODKOV ZA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJEDarja Welza, 2016, diplomsko delo Opis: V času po Titovi smrti so se razmere v tedanji skupni državi Jugoslaviji precej poslabšale. Država je zašla v vsesplošno politično in gospodarsko krizo. Poleg tega so se v Sloveniji vedno bolj uveljavljale ambicije po samostojnosti in lastni državi. Po izvedbi plebiscita o samostojnosti decembra 199, prvih večstrankarskih volitvah in ustanovitvi Teritorialne obrambe Republike Slovenije (vključno z njenima učnima centroma na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru) je prišlo do še intenzivnejšega procesa osamosvajanja. Republika Slovenija namreč ni več želela pošiljati vojaških nabornikov na usposabljanje v Jugoslovansko ljudsko armado, temveč je želela ustanoviti lastno vojsko. Jugoslovanski politični vrh in Jugoslovanska ljudska armada se s slovensko odločitvijo nista strinjala, zato sta sklenila proti Sloveniji nastopiti z agresijo. Zaradi prepričanja, da je 710. učni center v Pekrah lažje obvladljiv in da v Mariboru vlada vsesplošno nezadovoljstvo, sta sklenila, da so Pekre lažja tarča od Iga. Zaradi tega zmotnega prepričanja jugoslovanskega političnega vrha lahko z gotovostjo trdimo, da so dogodki 23. in 24. maja 1991 v Pekrah ogromno prispevali k osamosvajanju Slovenije ter ustanovitvi lastne vojske in države.
Ključne besede: Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba Republike Slovenije, 23. maj 1991, 710. učni center Pekre pri Mariboru, 510. učni center Ig pri Ljubljani, osamosvajanje Slovenije, plebiscit, prve večstrankarske volitve
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 723; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,99 MB) |
