| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LIMBUŠKI IN PEKRSKI PRIIMKI IZ MATIC ŽUPNIJE SVETEGA JAKOBA V LIMBUŠU
Nina Pavalec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Limbuški in pekrski priimki iz matic župnije Svetega Jakoba v Limbušu predstavlja v prvem delu naloge zgodovino Limbuša od začetka 15. pa do konca 18. stoletja in nastanek ter razvoj matičnih knjig. Predstavljena je krajša zgodovina limbuškega gradu, posestniki v Limbušu in Pekrah in obveznosti podložnikov, hkrati pa je predstavljena tudi župnija Svetega Jakoba v Limbušu. Posebna pozornost je namenjena nastanku in razvoju matičnih knjig. Analizirane so bile limbuške matične knjige za kraja Limbuš in Pekre, kar je zajeto v drugem delu diplomskega dela. V analizi so tekstovno obdelani podatki limbuških matic za Pekre in Limbuš. Na koncu so dodani podatki o virih in literaturi, seznam preglednic in slik.
Ključne besede: Limbuš in Pekre, priimki, matice župnije Svetega Jakoba v Limbušu.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2033; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

2.
EPK 2012: ART CENTER OB PEKRSKEM POTOKU
Jernej Borko, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava umeščanje art centra na degradiranao zemljišče na robu mesta ob Pekrskem potoku v neposredni bližini stanovanjskega naselja Borova vas, z namenom revitalizacije tega in okoliških spalnih naselij. Kratkemu uvodu v projekt EPK sledi natančnejša analiza dolgorčnih vplivov projekta EPK Glasgow 1990 in Antwerpen 1993, ki slovita kot vzgledna primera pozitivnega vpliva na dolgoročni razvoj mesta in širše regije. Na to se navezuje prostorski razvoj mesta Maribor, ki naj bi ga generiral EPK. Sledi opis projektov Rumene hiše – začasne prostorske instalacije v letu 2009, ko je Linz nosil naslov EPK in mestne četrti Ausersichl v Zürichu, ki sta služila kot osnovi za programsko zasnovo projekta. Diplomsko delo zaključuje urbanistično-arhitekturna zasnova art centra ob Pekrskem potoku.
Ključne besede: Evropska prestolnica kulture, Maribor 2012, art center, Pekre
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 1663; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (19,95 MB)

3.
CELOSTNA PRENOVA VRSTNEGA NASELJA ROŽNA DOLINA V PEKRAH PRI MARIBORU
Primož Gomboc, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema analizo obstoječega naselja vrstnih montažnih hiš v Pekrah pri Mariboru, njegovo prenovo na urbanistični, arhitekturni ravni ter energijsko prenovo hiš v naselju. Ukvarja se s problematiko enodružinskih prostostoječih hiš. Opisuje prednosti ter nujnost zgoščene pozidave glede na današnje družbene razmere.
Ključne besede: prenova, vrstno, naselje, Pekre
Objavljeno: 08.06.2015; Ogledov: 730; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (30,69 MB)

4.
5.
POMEN PEKRSKIH DOGODKOV ZA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
Darja Welza, 2016, diplomsko delo

Opis: V času po Titovi smrti so se razmere v tedanji skupni državi Jugoslaviji precej poslabšale. Država je zašla v vsesplošno politično in gospodarsko krizo. Poleg tega so se v Sloveniji vedno bolj uveljavljale ambicije po samostojnosti in lastni državi. Po izvedbi plebiscita o samostojnosti decembra 199, prvih večstrankarskih volitvah in ustanovitvi Teritorialne obrambe Republike Slovenije (vključno z njenima učnima centroma na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru) je prišlo do še intenzivnejšega procesa osamosvajanja. Republika Slovenija namreč ni več želela pošiljati vojaških nabornikov na usposabljanje v Jugoslovansko ljudsko armado, temveč je želela ustanoviti lastno vojsko. Jugoslovanski politični vrh in Jugoslovanska ljudska armada se s slovensko odločitvijo nista strinjala, zato sta sklenila proti Sloveniji nastopiti z agresijo. Zaradi prepričanja, da je 710. učni center v Pekrah lažje obvladljiv in da v Mariboru vlada vsesplošno nezadovoljstvo, sta sklenila, da so Pekre lažja tarča od Iga. Zaradi tega zmotnega prepričanja jugoslovanskega političnega vrha lahko z gotovostjo trdimo, da so dogodki 23. in 24. maja 1991 v Pekrah ogromno prispevali k osamosvajanju Slovenije ter ustanovitvi lastne vojske in države.
Ključne besede: Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba Republike Slovenije, 23. maj 1991, 710. učni center Pekre pri Mariboru, 510. učni center Ig pri Ljubljani, osamosvajanje Slovenije, plebiscit, prve večstrankarske volitve
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 556; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici