1. |
2. Razvrščanje vzorcev z uporabo inteligentnih metodLucijano Berus, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava področje umetne inteligence, strojnega učenja, razvrščanja kompleksnih vzorcev in metode določitve značilk. Predstavljeno je delovanje nekaterih najpogosteje uporabljenih razvrščevalnih algoritmov. Izdelan je bil algoritem za zaznavo Parkinsonove bolezni na podlagi zajetega zvočnega signala. Meritve zvoka so bile narejene na štiridesetih posameznikih. Od tega je bila polovica zdravih in polovica z Parkinsonovo boleznijo. Namen naloge je razviti robusten sistem za zaznavo prisotnosti Parkinsonove bolezni. Za izboljšanje natančnosti razvrščanja, so bile uporabljene različne tehnike določitve značilk (Pearsonov korelacijski koeficient, Khendallov korelacijski koeficient in Samoorganizacijske gruče) in topologije nevronskih mrež. S pomočjo usmerjene nevronske mreže, je bila dosežena 86,47 % natančnost razvrščanja. Omenjena natančnost je bila dosežena z uporabo redukcije značilk na podlagi Pearsonovega korelacijskega koeficienta.
Ključne besede: umetna inteligenca, klasifikacija, strojno učenje, Parkinsonova bolezen, umetna nevronska mreža
Objavljeno v DKUM: 13.09.2017; Ogledov: 1644; Prenosov: 254
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
3. Zdravstvena nega starostnika s parkinsonovo boleznijo v domačem okoljuJanja Bombek, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana parkinsonova bolezen pri starostniku, ki živi v domačem okolju. Zanimale so nas njegove potrebe, potrebe svojcev in vloga medicinske sestre pri zdravljenju te bolezni. Opisana je parkinsonova bolezen, njeni simptomi in zdravljenje. Posebej so izpostavljeni negovalni problemi starostnika s parkinsonizmom, ki živi v domačem okolju. Predstavljena je vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi starostnika v domačem okolju v sklopu vseh življenjskih aktivnosti. Prikazana je študija primera starostnice s parkinsonovo boleznijo po konceptualnem modelu Virginie Henderson. Izvedli smo voden razgovor oziroma intervju in po procesu zdravstvene nege naredili načrt delovanja. Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili možne negovalne probleme z ustreznim načrtom zdravstvene nege. Rezultati so potrdili, da se največje težave pri starostniku s parkinsonovo boleznijo v domačem okolju kažejo kot nevarnost padcev, depresija in obstipacija, zato imajo svojci in medicinska sestra pomembno vlogo pri njihovem zdravljenju.
Ključne besede: parkinsonova bolezen, zdravstvena nega, starostnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 2174; Prenosov: 367
Celotno besedilo (749,26 KB) |
4. Povezava med zmanjšano sposobnostjo voha (hipozmija) in upadom kognitivne učinkovitosti pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijoMojca Brglez, 2016, magistrsko delo Opis: Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, katere vzrok ni povsem poznan. Znano je, da se lahko pred tipično motorično simptomatiko pojavijo nemotorični simptomi. Eden izmed njih je tudi upad vohalne sposobnosti. Namen naše raziskave je bil raziskati vohalno sposobnost in kognitivni status pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Želeli smo ugotoviti, kateri faktorji najbolje ločujejo testno skupino od kontrolne. Uporabili smo nov vohalni test, zato smo karakteristike testa preverili tudi pri mladih odraslih.
V raziskavo smo vključili 30 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (povprečne starosti 68,8 let) in 30 starostnikov (povprečne starosti 71,2 let), ki so sestavljali kontrolno skupino. Vohalno sposobnost smo merili z vohalnim testom, ki smo ga napravili za potrebe te raziskave. Naloga udeležencev na tem testu je bila, da med desetimi pari različnih dišavnic najdejo ustrezne pare vonjev. Kognitivno učinkovitost smo ocenili z Montrealsko lestvico spoznavnih sposobnosti (MoCA). V drugo raziskavo smo vključili 100 mladih odraslih (povprečne starosti 23,3 let). Pri njih smo preverjali vohalno sposobnost z razširjenim vohalnim testom, ki je obsegal trinajst parov dišavnic.
Rezultati so pokazali na statistično pomembno razliko v vohalni sposobnosti in kognitivnem upadu med bolniki s Parkinsonovo boleznijo in kontrolno skupino. Povezava med kognitivno učinkovitostjo in sposobnostjo voha je pri bolnikih šibka. Ugotovili smo tudi, da se s trajanjem bolezni vohalni deficit ne poslabšuje. Vonji, ki najbolje diskriminirajo testno skupino od kontrolne, so: kava, klinčki, majaron in cimet. Rezultati analize vohalnega testa pri mladih kažejo, da mladi na vohalnem testu dosegajo statistično pomembno boljše rezultate. Ugotovili smo tudi, da se pri origanu, majaronu, baziliki, rožmarinu, janežu in kumini pojavlja največ napak.
Z vohalnim testom smo potrdili, da je pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo vohalna sposobnost slabša. To nam daje priložnost, da z izboljšanjem vohalnega testa in dodatnimi analizami na večjem vzorcu bolnikov uporabimo test kot presejalni in kot pomoč pri prepoznavi Parkinsonove bolezni že v predklinični fazi.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, vohalna sposobnost, kognitivni upad, vohalni test, Montrealska lestvica sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1429; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,31 MB) |
5. RAČUNALNIŠKO PODPRTO NEINVAZIVNO VREDNOTENJE DINAMIKE PATOLOŠKEGA TREMORJA V SKELETNIH MIŠICAHDamjan Karlatec, 2014, magistrsko delo Opis: Patološki tremor je najpogostejša gibalna motnja, ki prizadene okoli 5 % ljudi starejših od 50 let. Zaradi ritmičnega tresenja tako zgornjih kot spodnjih okončin predstavlja resno funkcionalno motnjo. Bolnike lahko ovira pri vsakodnevnih dejavnostih, v najhujših oblikah pa lahko privede do popolne izgube samostojnosti. V magistrskem delu smo implementirali računalniško podprte postopke za vrednotenje časovne in prostorske dinamike patološkega tremorja iz večkanalnih površinskih signalov EMG ekstenzorjev in fleksorjev zapestja bolnikov s Parkinsonovim in esencialnim tremorjem. Postopke smo vgradili v računalniško aplikacijo, ki omogoča spremljanje amplitude, frekvence in prostorske porazdelitve tremorja v preučevani mišici.
Ključne besede: Patološki tremor, essencialni tremor, Parkinsonova bolezen, površinski elektromiogram, prostorska dinamika tremorja, ekstenzorji in fleksorji zapestja, inercijske merilne enote
Objavljeno v DKUM: 30.10.2014; Ogledov: 1378; Prenosov: 125
Celotno besedilo (6,50 MB) |
6. Vpliv motenj spanja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo na svojceMarjetka Ornik Košan, 2013, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Poznavanje vplivov na kakovost življenja bolnikov je nujno tudi za oblikovanje smernic zdravljenja Parkinsonove bolezni. Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja, je spanje oziroma nočni počitek. Motnje spanja so sestavni del Parkinsonove bolezni in bistveno vplivajo na kakovost življenja teh bolnikov. Zavest o pomenu motenj spanja raste in vzbuja vedno več zanimanja.
Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost spanja pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in kako kakovost spanja bolnikov s to boleznijo vpliva na kakovost spanja pri njihovih svojcih.
Metode: Izvedena je kvantitativna raziskava z uporabo strukturiranih vprašalnikov. Zbrani podatki so bili statistično analizirani.
Rezultati: Rezultati, ki smo jih dobili, kažejo na to, da kakovost spanja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo vpliva na kakovost spanja svojcev. Kakovost spanja bolnikov namreč v določeni meri vpliva na prekomerno zaspanost svojcev podnevi.
Sklep: Kakovost spanja obravnavanih bolnikov sicer ne vpliva na subjektivno oceno kakovosti spanja svojca, vpliva pa na število prebujanj, ki v večji meri predstavlja objektivno merilo kakovosti spanja svojca. Rezultati kažejo precejšno verjetnost, da se svojci ob kroničnem bolniku prilagodijo slabši kakovosti spanja.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, motnje spanja, breme svojcev
Objavljeno v DKUM: 25.11.2013; Ogledov: 2416; Prenosov: 311
Celotno besedilo (644,07 KB) |
7. Vloga medicinske sestre v obravnavi pacienta s Parkinsonovo boleznijoNives Zeme, 2013, diplomsko delo Opis: Parkinsonova bolezen je napredujoča bolezen možganov, ki nastane zaradi postopnega propadanja nekaterih živčnih celic v možganih. Te skrbijo za normalno gibanje telesa in njihova okvara posledično vpliva na način in kakovost življenja pacienta. Parkinsonova bolezen zahteva dobro in celostno obravnavo, ki vključuje sodelovanje mnogih strokovnjakov. Bistvenega pomena je specializirana medicinska sestra, ki spremlja pacienta in njegovo družino vsa obdobja bolezni, od postavitve diagnoze in začetne faze bolezni, do njene pozne faze. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti posebnosti zdravstvene nege pacienta s Parkinsonovo boleznijo in s pomočjo študije primera raziskati vlogo medicinske sestre v obravnavi pacienta. V teoretičnem delu je opisana Parkinsonova bolezen, epidemiologija in etiologija, klinična slika ter načini zdravljenja. V nadaljevanju je predstavljen vpliv bolezni na kakovost življenja in vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta v vseh fazah bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija primera pacienta po konceptualnem modelu Virginije Henderson in procesni metodi dela. Informacije o pacientovem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo intervjuja pacienta in članov zdravstvenega tima. Pri obravnavi smo uporabili tudi negovalno dokumentacijo pacienta. Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne diagnoze ter izdelali načrt zdravstvene nege.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, pacient, vloga medicinske sestre, proces zdravstvene nege
Objavljeno v DKUM: 16.10.2013; Ogledov: 4176; Prenosov: 659
Celotno besedilo (677,45 KB) |
8. VPLIV PARKINSONOVE BOLEZNI NA KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKAUrška Ajnik, 2010, diplomsko delo Opis: Parkinsonova bolezen je kronična in težka nevrološka bolezen, za katero ne poznamo vzroka nastanka.Pojavi se predvsem pri starejših ljudeh, vendar lahko zanjo zbolijo tudi mladi. Bistvo zdravljenja te bolezni je,da zdravimo pestro simptomatiko, ki močno vpliva na način in kakovost življenja bolnikov s parkinsonovo boleznijo in ugotoviti spremembe,katerimi se morajo spopadati bolniki,zaradi pojava bolezni.
Ključne besede: parkinsonova bolezen, kakovost življenja, kronična bolezen, vloga medicinske sestre, svojci
Objavljeno v DKUM: 12.11.2010; Ogledov: 3200; Prenosov: 662
Celotno besedilo (1,04 MB) |
9. Zdravstvena nega starostnika in pomoč družini pri napredovani Parkinsonovi bolezni (VIS_Jelen_Mojca_1981_30030678)Mojca Jelen, 2009, diplomsko delo Opis: Parkinsonova bolezen je obolenje starejših, kjer so v ospredju težave, ki spremljajo njihove spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni so izražene spremembe samopodobe, ker z omejevanjem gibljivosti in nesposobnostjo telesnih naporov, niso več zmožni samostojnega življenja. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo vprašalnika in intervjuja starostnika z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem bolnikovega zdravstvenega in emocionalnega stanja ter njegovega bivalnega okolja. Starostnik s Parkinsonovo boleznijo je zelo odvisen od pomoči drugih. Stopnja samooskrbe je nizka, spreminja se s spremembami počutja bolnika. Bolnik in ostali člani družine zelo dobro poznajo bolezen in napredovanje bolezni. Bolniku nudijo oporo in pomoč. Opazi se, da največ časa za oskrbo in nego bolnika prevzema žena, vendar deluje utrujena in izčrpana. Življenje z bolnikom v domačem okolju v času trajanja in slabšanja bolezni narekuje, da družina potrebuje pomoč medicinske oziroma patronažne medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe napredovanja bolezni. Dokazano je, da je naloga družine pri bolniku vezana na fizično nego in oskrbo, zdravstveno stanje, varovanje in stalno spremljanje ter vzpodbujanje aktivnosti in družabništvo.
Ključne besede: starost, Parkinsonova bolezen, družina, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 02.06.2009; Ogledov: 3482; Prenosov: 630
Celotno besedilo (947,84 KB) |
