| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
71.
Sodobna enodružinska hiša iz tradicionalnih materialov v Kozjanskem parku
Tanja Čuk Gaber, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga je osredotočena na snovanje enodružinske hiše iz tradicionalnih materialov na območju Kozjanskega parka. Opisana je tipologija Kozjanskega parka, kjer je razvoj gradnje zaradi oddaljenostjo od središča počasnejši kot v drugih delih Slovenije. V nalogi je predstavljena splošna enodružinska hiša in podrobno opisana kozjanska hiša. Ta dva tipa sem združila in ustvarila načrt ene hiše. Rezultat je sodobna enodružinska hiša iz tradicionalnih materialov.
Ključne besede: arhitektura, enodružinska hiša, tradicionalna hiša, Kozjanski park, tradicionalni materiali
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 326; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (8,91 MB)

72.
Uvedba GPS tehnologije za nadzor službenih vozil v podjetju Ozara d.o.o.
Borut Gracel, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: GPS tehnologija za nadzor službenih vozil je v zadnjem desetletju širom sveta vse bolj priljubljena in dobrodošla, tako med upravljavci voznih parkov podjetij oz. organizacij kot tudi med vozniki, saj tako enim kot drugim prinaša koristi.
Ključne besede: vozni park, GPS, GPS tehnologija za sledenje vozil, uvedba GPS sistema za sledenje vozil
Objavljeno: 24.04.2017; Ogledov: 699; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

73.
IGRA IN RAZISKOVALNJE PREDŠOLSKIH OTROK NA NARAVOSLOVNI UČNI POTI
Anja Jurgec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo z namenom, da se oblikuje lastna naravoslovna učna pot v zaščitenem okolju. Glavni namen dela je otrokom približati pomen zaščitenega okolja in učenja iz lastnih izkušenj, ki si jih pridobijo v neposrednem stiku z naravo. V teoretičnem delu je predstavljeno predšolsko obdobje otrok s pridobivanjem znanja preko igre v naravi in z možnostjo raziskovanja v njej; teoretično pa je predelana tudi naravoslovna učna pot in Krajinski park Šturmovci. V praktičnem delu poteka predstavitev naravoslovne učne poti za predšolske otroke, ta je zasnovana v bližini vrtca Markovci, natančneje v Krajinskem parku Šturmovci. Učna pot je ustvarjena z namenom in ciljem, da se predšolski otroci preko igre in raziskovanja približajo naravi ter do novih spoznanj pridejo preko raziskovanja v naravi s svojimi lastnimi izkušnjami.
Ključne besede: naravoslovna učna pot, igra v naravi, raziskovanje v naravi, predšolski otrok, Krajinski park Šturmovci
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 693; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

74.
Reorganizacija voznega parka v podjetju Rienhoff, d.o.o. (Hertz rent a car)
Primož Antolič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili potek dela in organizacijo upravljanja z voznim parkom v podjetju Rienhoff, d. o. o., ki je lastnik franšize Hertz rent a car. Osredotočili smo se na trenutno stanje vozil, ki se nahajajo v poslovni enoti Celje, in podali predlog rešitve z uvedbo stalnega voznega parka, ki ga trenutno ni. V prvem delu smo na splošno opisali pomen logistike v rent a car sistemu in predstavili najem ter s kakšnimi vrstami najema se srečujejo v podjetju. V drugem delu pa smo analizirali sedanji proces upravljanja z voznim parkom ter izkoriščenostjo vozil. Predstavili smo tudi spremljevalno vozilo ter pomen najemne pogodbe, ki je osnova za najem. Ugotovili smo, da se v podjetju pri trenutnem poteku dela soočajo z nemalo problemi. Zaradi nestalne flote vozil v poslovni enoti Celje podjetje izgublja najeme. Na podlagi podatkov iz trenutnega stanja smo v tretjem delu predlagali rešitve, ki bi optimizirale in predvsem olajšale delo v poslovni enoti Celje. Prišli smo do zaključka, da bi z uvedbo stalne flote, ki bi se spreminjala glede na intenzivnost posameznega meseca, izboljšali zadovoljstvo strank, skrajšali odzivni čas, podjetje pa tako ne bi izgubljalo najemov zaradi pomanjkanja vozil. Prav tako smo ugotovili, da bi bila uvedba spremljevalnega vozila smotrna, saj bi s tem imeli vedno na razpolago eno vozilo, s katerim bi lahko v spremstvu opravljali dostave in izvajali notranje premike vozil.
Ključne besede: najem, rent a car podjetje, reorganizacija, vozni park, storitve
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 489; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

75.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 1309; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (6,84 MB)

76.
Reorganizacija voznega parka v podjetju Talum d.d.
Aleks Lah, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo analizirali vozni park v podjetju Talum d.d. Natančneje smo se opredelili le na določen sektor podjetja, ki upravlja z voznim parkom, t.j. oddelek Promet. Namen našega diplomskega dela je bil podati predloge za reorganizacijo voznega parka v podjetju. Diplomskega dela smo se lotili tako, da smo najprej zbrali ustrezno strokovno literaturo in jo preučili. Nato smo zbrali podatke iz obravnavanega podjetja in napravili analizi obstoječega stanja. S pomočjo pridobljenih podatkov smo dobili vpogled v najbolj kritične točke voznega parka. Osredotočili smo se predvsem na stroške, zanimala pa nas je tudi obrabljenost vozil in njihovo stanje. S pomočjo pridobljenega znanja iz strokovne literature in s pomočjo pridobljenih podatkov smo lahko podali predloge za reorganizacijo voznega parka. Za najbolj dotrajane viličarje smo poiskali optimalno zamenjavo, predlagali pa smo tudi uvedbo ozelenitve voznega parka s pomočjo alternativnega goriva. Na koncu smo podali tudi učinke uvedbe ter pogoje zanjo. Za podjetje Talum d.d. pa smo podali tudi možnost za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: vozni park, reorganizacija, stroški voznega parka, viličarji, ozelenitev voznega parka
Objavljeno: 14.12.2016; Ogledov: 850; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

77.
ANALIZA KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE
Katja Hozjan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 je Javni zavod KP Goričko registriral KBZ KPG z namenom povezovanja pridelovalcev ustreznih prehranskih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, gostinsko-turističnih storitev in ponudbe nastanitve in bivanja ter drugih vsebin v območju KP Goričko. V današnjem tržnem okolju je blagovna znamka postala učinkovito sredstvo za prepoznavanje in razlikovanje ponudbe od ostale ponudbe blaga na trgu. Poleg tega blagovna znamka združenja predstavlja izziv za razvoj območja, upravljanje in izpolnjevanje pričakovanj prejemnikov. V ta namen smo pripravili raziskavo, katere cilj je pridobiti mnenja prejemnikov KBZ KPG za kategorijo prehranskih izdelkov o socio-ekonomskem vplivu uvedbe KBZ na njihovo dejavnost. V sklopu raziskave smo analizirali obstojoče in v bodoče atraktivne tržne poti prehranskih izdelkov označenih s KBZ KPG ter pridobili informacijo, ali bodo sedanji imetniki še uporabljali KBZ v primeru dodatnih predpisov in preverjanja kakovosti živil. Poleg anketiranja prejemnikov pa smo za potrebe ocene sedanjega stanja opravili poglobljene intervjuje z odgovornimi in drugimi sodelujočimi akterji, ki so vpeti v delovanje KP Goričko. Kljub številnim prednostim uvedbe KBZ na dejavnost pridelovalcev, ki jih navajajo številne raziskave, se pridelovalci v konkretnem primeru še vedno soočajo s številnimi težavami. Težavo predstavlja predvsem razdrobljena ponudba in majhne količine prehranskih izdelkov. Povezovanje je zgolj simbolično, saj pridelovalci še vedno posamezno nastopaju na trgu. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti sestavinam trženjskega spleta. Pri načrtovanju skupnih tržnih poti bi morali upoštevati tudi potrošnike, zato bi bilo primerno določiti potencialno velikost trga ter potrebe obstoječih in potencialnih kupcev prehranski izdlkov. KBZ KPG je bila ustanovljena v biotsko raznovrstnem okolju, zato ima še vedno številne možnosti, da te prednosti razvije in izkoristi.
Ključne besede: kolektivna blagovna znamka, Krajinski park Goričko, prehranski izdelki, tržne poti
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 1159; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

78.
REVITALIZACIJA CENTRA RUŠ
Matjaž Finžgar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava konceptualno urbanistično ureditev naselja Ruše, natančneje starega strogega središča in idejno zasnovo arhitekture knjižnice na praznem zemljišču na tem območju. Zaradi spremenjenega načina življenja in zmanjšanja pomena prostorske centralnosti se Ruše niso izognile trendu propadanja mestnega središča in zapiranja lokalov ter trgovin. K temu je veliko prispevala tudi slabo načrtovana urbanistična zasnova mesta, ki ni upoštevala načela celovitosti naselja. Velik del hiš v ožjem območju obdelave bi lahko opisali kot hiše duhov, saj so že vrsto let zapuščene in prazne. V nalogi bomo z upoštevanjem lokalne gradnje in videza stavb staro mestno jedro ponovno oživeli ter ga naredili privlačnega tako za domačine kot tudi za turiste.
Ključne besede: staro jedro, revitalizacija, knjižnica, Ruše, arhitektura, urbanizem, trg, park
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 617; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (19,87 MB)

79.
Tehnološki park Stara vas
Simona Rošer, 2017, magistrsko delo

Opis: Mlado modernistično mesto se je z naglim razvojem razvilo v gospodarsko uspešnejše mesto v Sloveniji. Izgradnjo mesta po drugi svetovni vojni jasno prikazujeta prometna shema in coning mesta. Prehiter razvoj pa se odraža v kvaliteti bivanja v visokih blokih in prenatrpanih mestnih predelih. Dobro premišljeno dopolnjevanje obstoječe mestne strukture je rešitev nadaljnjega urbanega planiranja mesta. Treba je razumeti potrebe tehnološkega razvoja, napredka in trenutne potrebe mesta, a kljub temu upoštevati kulturo in simboliko mesta ter glavno cestno mrežo z zgodovinsko osjo. Mestna občina Velenje želi razvoj mesta usmeriti v tehnološki park na območju Stare vasi, kamor smo z našim načrtom tehnološkega centra umestili novo mestno urbano formo. Velenje bo s tem pridobilo dodaten prostor načrtovane tehnološke vasi. Območje je urejeno večfunkcionalno in kljub temu da je urejeno za tehnološki park, lahko drugačen razvoj in perspektiva mesta določata različno rabo prostora. Novo jedro s svojo zgradbo uporabnikom odpira pomembne poglede na okolico in jim pomaga pri orientaciji v prostoru. Glavna os s pogledom na grad je ena izmed pomembnejših povezovalnih ulic, ki poudarja prehodnost prostora in medsebojno povezovanje robnih con. Večina okoliških predelov je omejena in ne omogoča prehoda, a v našem primeru želimo prikazati kvaliteto prehodnosti. Mešana raba nudi rabo prostora čez cel dan, prost prehod in povezovanje con pa območju dajeta dodatno kvaliteto.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, urbanistično planiranje, Velenje, Stara vas, tehnološki park, mešana raba prostora
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 592; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (106,54 MB)

80.
Štanjel: Kraški park
Anamarija Fink, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko načrtovanja vstopnih turističnih območij naselij, ki jih odlikuje bogata kulturna in grajena dediščina. Podrobno je obdelana zasnova vstopnega območja Štanjela. Vstopna območja turističnih naselij so namreč eno ključnih elementov turistične infrastrukture. Če niso oblikovana, to negativno vpliva na delovanje in razvoj naselij, ki so turistično zanimiva in obiskovana. Štanjel nima ustrezno vzpostavljenega vstopnega območja, kar otežuje uspešen razvoj turizma. Ob vznožju griča Turn je predlagana arhitekturna zasnova Kraškega parka z info centrom, ki želi vzpostaviti primerno vstopno območje kot del oživitve oziroma širitve Fabianijeve pešpoti. Vloga arhitekture je oblikovanje turističnega vstopnega območja, kjer bo turist lahko dobil vse potrebne in izčrpne informacije o tistem okolišu. Vstopno turistično območje je segment turistične infrastrukture, ki lahko prispeva pomemben delež pri ohranjanju kulturne krajine ter podpre gospodarski razvoj naselja oziroma občine.
Ključne besede: kras, park, Štanjel, info, turizem
Objavljeno: 01.06.2017; Ogledov: 607; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (119,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici