SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Paliativna oskrba in pomen komunikacije s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci
Natalija Mravljak, 2011, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba je sestavni del zdravstvene obravnave bolnikov ob napredovali neozdravljivi bolezni in nudi najboljšo kakovost življenja bolnikom in njegovim svojcem, z upoštevanjem psihosocialnih in duhovnih potreb. Le te se z napredovanjem bolezni stopnjujejo in narekujejo organizirano vključevanje različnih strokovnjakov, zato moramo stremeti k zagotavljanju čim višje kakovosti paliativne oskrbe, kjer bo le ta organizirana na vseh ravneh, koordinirana in kontinuirana, če je le mogoče tam, kjer bolnik želi. Eden izmed temeljev dobre oskrbe hudo bolnih bolnikov in njihovih svojcev pa je dobra komunikacija. Diplomsko delo Paliativna oskrba in pomen komunikacije s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci je sestavljeno iz dveh delov. V prvem (teoretičnem) delu je predstavljena neozdravljiva bolezen – rak, opredelitev paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege, komunikacija s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci in celostna oskrba svojcev umirajočega. V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti načine komunikacij, ravnanja in odnos zaposlenih v zdravstveni negi bolnišnice Topolšica, pri delu s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni uporabljajo pri svojem delu verbalno in neverbalno komunikacijo, ravnanje in odnos zaposlenih s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci je spoštljiv, partnerski, strokoven, glavno vodilo pa je kvalitetno opravljeno delo, uspešno sodelovanje, strokovna prijaznost ter zadovoljstvo pri opravljenem delu.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, neozdravljiva bolezen, komunikacija, medicinska sestra, umiranje.
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 3555; Prenosov: 1239
.pdf Polno besedilo (1,82 MB)

2.
Paliativna oskrba v okviru zdravstvene nege
Eva Marenk, 2012, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba je celostna obravnava pacienta z neozdravljivo in napredujočo boleznijo, ki poleg nege in obvladovanja simptomov, vključuje tudi skrb za pacientove psihične, socialne in duhovne potrebe. Za kakovostno in učinkovito paliativno oskrbo pacienta je potrebna neprekinjena in dobro koordinirana obravnava, ki jo lahko zagotovi le sodelovanje vseh članov interdisciplinarnega tima. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vsi elementi paliativne oskrbe, predvsem z vidika paliativne zdravstvene nege. Največ pozornosti je namenjeno komunikaciji v paliativni obravnavi, ker so brez spretnosti in veščin komuniciranja izvajalcev oskrbe, cilji paliativne oskrbe in zdravstvene nege nedosegljivi. Drugi del diplomskega dela zajema izsledke raziskave, izvedene v Centru slepih, slabovidnih in starejših. V raziskavi je sodelovalo 31 članic negovalnega tima, ki so izpolnile anonimni anketni vprašalnik. Želeli smo ugotoviti, kako člani negovalnega tima ocenjujejo svoje znanje na področju paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege, kako ocenjujejo bolečino pri umirajočih oskrbovancih in kateri so po njihovem mnenju najpogostejši razlogi za neučinkovito zdravljenje bolečine. Zanimalo nas je tudi, ali člani negovalnega tima posvečajo dovolj pozornosti psihičnim in duhovnim potrebam umirajočih oskrbovancev. Ugotovitve raziskave: Večina zaposlenih svoje znanje in učinkovitost na področju paliativne oskrbe/zdravstvene nege umešča v zlato sredino – svoje znanje/učinkovitost ocenjujejo kot dobro. Zaposlene prepoznavajo bolečino oskrbovancev glede na njihove nebesedne znake. Po mnenju zaposlenih je najpogostejši razlog za neučinkovito zdravljenje bolečine pomanjkljiva komunikacija med zdravstvenimi delavci in oskrbovanci. Članice negovalnega tima posvečajo dovolj pozornosti tudi psihološkim in duhovnim potrebam umirajočih oskrbovancev. Zaključki: Za vse zdravstvene delavce, ki delajo z umirajočimi bolniki/oskrbovanci, je izobraževanje na področju paliativne oskrbe nujno potrebno – predvsem učenje sporazumevanja, veščin in tehnik komunikacije. Pomembno je tudi sistematično ocenjevanje bolnika in njegovih bližnjih za pravočasno vpeljavo bolnika/oskrbovanca v paliativno obravnavo.
Ključne besede: paliativna oskrba in zdravstvena nega, medicinska sestra, bolečina, komunikacija, umiranje
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 3371; Prenosov: 1277
.pdf Polno besedilo (7,03 MB)

3.
UPORABA ZDRAVIL V ZADNJEM TEDNU ŽIVLJENJA
Nadja Lubajnšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Uvod: Na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor se dnevno srečujemo s pacientkami v paliativni oskrbi (PO). Mnogo pacientk še vedno ostane v akutni obravnavi, izvajajo se agresivni diagnostični postopki, analgetična terapija velikokrat ni urejena, aplicirajo se draga zdravila. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne kakovostne PO so deležne naše pacientke. Raziskovalna metodologija: Raziskava je potekala retrogradno. Podatki so bili zbrani iz medicinske in negovalne dokumentacije pacientk, ki so v obdobju od januarja 2011 do decembra 2013 umrle na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor. Obdelani so bili s programom Microsoft Excel in statističnim programom IBM SPSS 20. V raziskavo je bilo vključenih 150 pacientk. Za analizo je bilo primernih le 85 primerov. Rezultati: Povprečna starost pacientk je bila 64,3 leta. Vključene so bile pacientke z rakom dojke, endometrija, jajčnikov, materničnega vratu, vulve in drugo. Najpogostejša pot vnosa zdravil je bila skozi usta in v podkožje, slabi polovici pa je bila aplicirana parenteralna infuzija v žilo. Kot ključna zdravila v PO so bili v ospredju opioidi, v skupini analgetikov so to bili močni opioidi, kamor spada morfin. Aplikacija kemoterapij je bila nizka, le dobre 4 %. Razlike v aplikaciji opioidov in analgetikov v letih 2012 in 2013 ter aplikaciji podkožne in intravenozne infuzije v letih 2011 in 2013 se niso izkazale kot statistično pomembne (p ˃ 0,05). Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da so pacientke po načelih PO primerno prejemale zdravila skozi usta in v podkožje, uporaba morfina je bila na prvem mestu ključnih zdravil v PO, aplikacija kemoterapij je bila v zadnjem tednu nizka. Žal pa so pacientke bile prevečkrat izpostavljene odvzemom krvi in prejemanju zdravil v žilo.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna medicina, onkološki pacient, zdravila, zdravstvena nega
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 451; Prenosov: 132
.pdf Polno besedilo (1,18 MB)

4.
OBRAVNAVA KRONIČNE BOLEČINE V PALIATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Sergej Kmetec, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena obravnava kronične bolečine v paliativni zdravstveni negi. Predstavljene so metode, s katerimi lahko prepoznamo in določimo intenziteto kronične bolečine. Pri tem pa je pomembno, da pacienti s kroničnimi bolečinami dobijo pravočasno paliativno zdravstveno nego, da lahko ohranimo in izboljšamo njihovo življenjsko kvaliteto. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela z analizo in preučitvijo strokovne ter znanstvene domače in tuje literature. Literaturo smo pridobili s pomočjo podatkovnih baz SpringerLink, CINAHL in COBISS. Razprava: Ugotovljeno je, da pacienti s kroničnimi bolečinami ne dobijo pravočasne obravnave in diagnostike. Velikokrat se paliativna zdravstvena nega začne izvajati v terminalni fazi, če pa jo začnemo pravočasno izvajati, lahko pripomore k izboljšanju življenjske kvalitete pacienta in svojca. Sklep: Za boljšo diagnostiko kronične bolečine je pomembna ustrezna uporaba metod za prepoznavanje in oceno bolečin. Medicinska sestra mora dajati podporo pacientu in ga poučiti o bolečinski terapiji, da razume pomen lajšanja bolečine. Pri tem pa je pomembno, da se medicinske sestre izobražujejo in obnavljajo znanje iz paliativne zdravstvene nege, da bi s tem pripomogle h kvaliteti življenja pri lajšanju kronične bolečine pacienta.
Ključne besede: kronična bolečina, paliativna zdravstvena nega, pacient, bolečinski management, kvaliteta življenja, protibolečinska terapija
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 622; Prenosov: 269
.pdf Polno besedilo (589,15 KB)

5.
Paliativna zdravstvena nega
Klemen Terbuc, 2013, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba in zdravstvena nega je celostna obravnava pacienta, ki trpi za neozdravljivo in napredujočo boleznijo in poleg oskrbe, nege in obvladovanja simptomov, dodatno skrbi za pacientove psihične, socialne in duhovne potrebe. Tukaj ima primarno in najpomembnejšo vlogo patronažna medicinska sestra, ki skrbi za zdravstveno nego pacienta in dobrobit svojcev oz. družine. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljena paliativna oskrba in zdravstvena nega ter vloga patronažne medicinske sestre. Osredotočili smo se na pridobljeno znanje patronažnih medicinskih sester v času šolanja in po šolanju. Brez ustrezne izobrazbe in teoretičnega znanja patronažna medicinska sestra ne more strokovno opravljati svojega dela. Drugi del diplomskega dela zajema raziskavo, izvedeno v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. V raziskavi je sodelovalo 40 patronažnih medicinskih sester, ki so izpolnile anonimni anketni vprašalnik. S pomočjo anketne raziskave smo želeli ugotoviti, kako patronažne medicinske sestre ocenjujejo svoje znanje na področju paliativne nege, ali so zadovoljne s številom učnih ur na dodiplomskem študiju ter ali bi dodatnim strokovnim izobraževanjem bile uspešnejše pri vključevanju svojcev v paliativno nego. Ugotovitve raziskave: Zaposlene ocenjujejo svoje strokovno znanje kot dobro, ampak je kljub temu večina anketirank nezadovoljnih s številom učnih ur na temo paliativna nega na dodiplomskem študiju. Anketiranke so se prav tako strinjale, da bi z dodatnim strokovnim znanjem bile uspešnejše pri vključevanju svojcev v paliativno oskrbo. Zaključki: Ustanove v katerih poteka izobraževanje bodočih medicinskih sester, bi morale dati več poudarka na patronažno zdravstveno nego. Za patronažne medicinske sestre je tudi po končanem študiju nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje na področju paliativne nege nujno potrebno.
Ključne besede: paliativna oskrba in zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, znanje, patronažno varstvo
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 3064; Prenosov: 898
.pdf Polno besedilo (641,58 KB)

6.
Paliativna zdravstvena nega starostnika
Jerneja Češek, 2014, diplomsko delo

Opis: Obsežno staranje prebivalstva in čedalje hitrejši porast pacientov z več napredovalimi kroničnimi boleznimi hitro polnita domove starejših s pacienti, ki potrebujejo paliativno zdravstveno nego in oskrbo. Zaposleni v domovih za starejše potrebujejo specifična znanja za prepoznavanje in obravnavo potreb pacientov, vključenih v paliativno zdravstveno nego, katera pa večinoma pridobivajo neformalno. V diplomskem delu smo predstavili starostnika z njegovimi potrebami in spremembami ter paliativno oskrbo in zdravstveno nego. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v negovalnem timu v Domu starejših Thermana Laško. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, na katerega je odgovarjalo 34 zaposlenih. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kako zaposleni ocenjujejo svoje znanje o paliativni zdravstveni negi in oskrbi, kako pogosto se srečujejo s pacienti, ki potrebujejo obravnavo v okviru paliativne zdravstvene nege ter ali pri delu z njimi doživljajo stiske. Polovica zaposlenih meni, da je njihovo znanje zadovoljivo, druga polovica pa jih meni, da je znanje dobro. Več kot polovica se srečuje z umirajočimi pacienti nekajkrat na mesec, skoraj četrtina se z njimi srečuje vsak teden ali še pogosteje. Več kot dve tretjini zaposlenih navaja, da pri delu z umirajočimi doživljajo stiske, večina jih je s stiskami tudi občasno preobremenjena. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je dodatno izobraževanje o paliativni zdravstveni negi za zaposlene v domu starejših zelo pomembno.
Ključne besede: starostnik, socialno-varstvena ustanova, umiranje, paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, hospic
Objavljeno: 13.06.2014; Ogledov: 928; Prenosov: 420
.pdf Polno besedilo (996,62 KB)

7.
8.
Percepcija paliativne zdravstvene nege s strani medicinskih sester
Sergej Kmetec, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna zdravstvena nega je namenjena pacientu z življenjsko ogrožajočo boleznijo, ki s seboj prinaša moteče simptome. Cilj je ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja pacienta ter svojca. Zato je pomembno, da se paliativna zdravstvena nega začne izvajati v zgodnji fazi zdravljenja. Metodologija raziskovanja: Izvedena je bila presečna deskriptivna raziskava. V raziskavo je bilo vključenih 440 medicinskih sester iz kliničnega okolja v Sloveniji in na Finskem, ki imajo prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobrazbe. Za preverjanje hipotez je bil uporabljen Mann-Whitney U-testom. Rezultati raziskave: V raziskavi smo si zastavili tri hipoteze. Prvo hipotezo smo potrdili ter ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika med državama glede percepcije paliativne zdravstvene nege (p = 0,002). Druga hipoteza ni bila potrjena, saj smo ugotovili, da med državami ne obstajajo bistvene razlike v znanju paliativne zdravstvene nege (p = 0,477). Zadnjo hipotezo pa smo potrdili, ker smo pokazali, da sprejemljivost paliativne zdravstvene nege med Slovenijo in Finsko vpliva na večjo željo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester (p = 0,001). Sklep: Paliativna zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri holistični obravnavi pacienta, ki ima življenjsko ogrožajočo bolezen s spremstvom motečih simptomov. Za takšen pristop je pomembno, da posvečamo izobraževanju medicinskih sester na področju paliativne zdravstvene nege posebno pozornost.
Ključne besede: Paliativna zdravstvena nega, medicinska sestra, moteči simptomi, kakovost življenja, Slovenija, Finska, kvantitativna raziskava
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 182; Prenosov: 118
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

9.
Seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi
Mateja Novak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni paliativna oskrba, njen razvoj, seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi, hospic in umiranje. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali so ljudje seznanjeni s paliativno oskrbo in ali so mnenja, da se premalo govori o smrti. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali paliativna oskrba poveča kakovost življenja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metodologija, natančneje anketni vprašalnik z 12 vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 naključnih oseb. Rezultate raziskave smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2013, Microsoft Office Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0. Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so večinoma izpolnjevali starejši ljudje, ki so v večini (42%) mnenja, da kot skupnost o smrti in umiranju ne govorimo dovolj. Večina anketiranih (40%) ni še nikoli slišala za paliativno oskrbo, 30% anketirancev navaja, da približno vedo, kaj je paliativna oskrba, 20% anketiranih meni, da imajodovolj natančno znanje o paliativni oskrbi, 10% pa jih je slišalo samo za to ime. Kar 53% anketiranih je mnenja, da paliativna oskrba dovoljuje pacientom z neozdravljivo boleznijo živeti aktivno življenje, medtem ko jih 29% meni, da paliativna oskrba izboljšuje kakovost življenja bolne osebe. Sklep. O paliativni oskrbi bi se morali začeti več pogovarjati in o njej ljudi ozaveščati že v zdravstvenih ustanovah, saj je za umirajoče in njihove svojce znanje o paliativni oskrbi zelo pomembno. Če bi s tovrstnim ozaveščanjem začeli v zdravstvenih ustanovah, bi bili ljudje bolje informirani, hkrati pa bi informacijam bolj zaupali.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativni zdravstveni tim, paliativna zdravstvena nega, hospic, umiranje.
Objavljeno: 22.03.2016; Ogledov: 522; Prenosov: 142
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

10.
PALIATIVNA OSKRBA ONKOLOŠKIH PACIENTOV V TERMINALNI FAZI ŽIVLJENJA
Irena Murgoska, 2016, diplomsko delo

Opis: Paliativna zdravstvena nega je ključni del paliativne onkološke oskrbe. Osrednjo vlogo imata pacient in njegova družina. Kakovostno paliativno oskrbo se lahko zagotovi le s sinhronim delovanjem vseh članov paliativnega tima, še posebej medicinskih sester. Namen diplomskega dela je predstaviti paliativno zdravstveno nego in oskrbo onkoloških pacientov v terminalni fazi življenja in opredeliti vlogo medicinske sestre na področju onkološke paliativne zdravstvene nege.
Ključne besede: paliativna zdravstvena nega in oskrba, umiranje, bolečina, žalovanje, komunikacija, medicinska sestra
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 524; Prenosov: 131
.pdf Polno besedilo (829,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici