Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bolniki v terminalni fazi najpogosteje poiščejo pomoč na urgenci zaradi neobvladljivih simptomov in različnih urgentnih stanj. Namen zaključnega dela je predstaviti pogosta nujna stanja v paliativni oskrbi na urgenci pri bolnikih z napredovalimi nenalezljivimi kroničnimi boleznimi s strani medicinskih sester ter z raziskavo ugotoviti poznavanje, pogostnost in obravnavo nujnih stanj v paliativni oskrbi na urgenci. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo ankete, ki so jo izpolnile diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, zaposleni v urgentnih centrih v Sloveniji. Pri analizi podatkov smo uporabili tako deskriptivno kot sklepno statistiko. Rezultati raziskave so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki pogosto srečujejo z nujnimi stanji v paliativni oskrbi. Prav tako so sposobni prepoznati nujna stanja in ločiti moteče simptome od nujnih stanj pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo v paliativni oskrbi. V raziskavi smo analizirali poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami in diplomiranimi zdravstveniki na urgenci pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo (NNKB). Ugotovili smo, da zaposleni uspešno prepoznajo nujna stanja in jih ločijo od motečih simptomov. Za kakovostno izvajanje paliativne oskrbe je potrebno obsežno strokovno znanje, ki ga večina pridobi že med dodiplomskim študijem, lahko pa ga dopolnijo tudi z dodatnimi specializiranimi znanji s področja paliativne oskrbe. Le tako lahko zagotovimo boljšo kakovost življenja bolnikov z NNKB
Ključne besede: paliativna oskrba, urgentni centri, nujna stanja
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Uvod: Zadovoljstvo pacientov je pokazatelj kakovosti paliativne oskrbe. Namen naloge je bil raziskati zadovoljstvo s paliativno oskrbo med bolniki, obravnavanimi v ambulanti ali na domu. Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o simptomih, zadovoljstvu z obravnavo in zdravstvenim timom ter o izkušnjah bolnikov, ocenjenih po izkazu bolnikovih izkušenj. Sodelovalo je 50 anketirancev v ambulantni paliativni obravnavni in 50 obravnavanih na domu. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: Najpomembnejši dejavniki, povezani z zadovoljstvom bolnikov, so hitrost obravnave simptomov in način izvajanja preiskav ter obravnave pri bolnikih na domu, pri ambulantni obravnavi bolnikov pa način, kako preiskave in zdravljenje spremlja zdravnik. Več težav in simptomov so izpostavili anketiranci, zdravljeni na domu, ni statistično pomembnih razlik med anketiranimi glede na mesto obravnave v zvezi z zadovoljstvom. Ni statistično pomembnih razlik glede zadovoljstva z obravnavo glede na stopnjo izobrazbe, potrdili smo enako zadovoljstvo z zdravstvenim timom, ne glede na mesto obravnave. Razprava in zaključek: V raziskavi ni ugotovljenih pomembnejših razlik v zadovoljstvu bolnikov s paliativno oskrbo glede mesta oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, ambulanta za paliativno oskrbo, mobilni paliativni tim, zadovoljstvo bolnika
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 11
Celotno besedilo (727,68 KB)

Opis: Uvod: Spiritualna oskrba je pomemben del zdravstvene oskrbe zlasti, ko se soočamo s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v paliativni oskrbi. Spiritualne potrebe pacientov v paliativni oskrbi so povezane z iskanjem smisla in namena življenja ter smisla doživljanja bolezni, povezanosti z drugimi ljudmi, bogom in naravo, pogovora o smrti, najboljšega izkoristka lastnega časa in neodvisni. S pregledom literature želimo prispevati k opolnomočenju medicinskih sester in jih spodbuditi k zagotavljanju varne, kompetentne in na osebo osredotočene spiritualne oskrbe pacientov v paliativni obravnavi. Metode: Uporabili smo sistematični pristop, ki je vključeval metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature. Članke smo iskali v angleškem jeziku s pomočjo podatkovnih baz PubMed, CHINAL, SAGE in Web of Science. Proces iskanja literature smo prikazali v diagramu PRISMA, sintezo izbranih virov smo prikazali s pomočjo tematske analize. Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 1.236 zadetkov. V končno analizo smo vključili 10 zadetkov. Rezultati tematske analize so prikazani v temah: spiritualne potrebe, intervencije spiritualne oskrbe, omejitve spiritualne oskrbe ter vprašanja pacientov. Razprava in zaključek: Spiritualna oskrba je zelo pomemben vidik v paliativni oskrbi pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo. Vključevanje spiritualnosti in spiritualne oskrbe v celostno obravnavo je za pacienta ključnega pomena, saj lahko pomembno vpliva na kakovost življenja.
Ključne besede: paliativna oskrba, spiritualna oskrba, vloga, pregled
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 605; Prenosov: 187
Celotno besedilo (784,41 KB)

Opis: Uvod: Multipla skleroza kljub vsemu zdravljenju in aktivnostih, ki pripomorejo k ustavitvi poslabšanja bolezni, ostaja bolezen, ki bistveno spremeni življenjski slog obolelega in ima velik vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Namen zaključnega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o paliativni oskrbi pri bolnikih z multiplo sklerozo. Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline, Web of Science, ter z iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Za sintezo zbranih identificiranih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Vključevanje v proces paliativne oskrbe izboljša zadovoljstvo bolnikov z multiplo sklerozo in njihovih pomembnih drugih, posledično pa vpliva na izboljšano kakovost življenja bolnikov, saj jih razbremeni, omogoča več komunikacije z zdravstvenim osebjem in lajša telesne simptome bolezni. Razprava in zaključek: Življenje z multiplo sklerozo predstavlja velik izziv tako za bolnike kot tudi za njihove svojce, a vključevanje v paliativno oskrbo zviša raven kakovosti življenja. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja na fizičnem, socialnem, psihološkem in ekonomskem področju.
Ključne besede: multipla skleroza, paliativna oskrba, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 1139; Prenosov: 382
Celotno besedilo (967,91 KB)

Opis: Uvod: Umiranje otroka je v današnjem svetu razmeroma redek pojav, a je najbolj tragičen dogodek za družino. Družina v času umiranja otroka doživlja psihosocialno in spiritualno trpljenje, ki se lahko razvije v zapleteno žalovanje. S spiritualno oskrbo lahko družini olajšamo trpljenje in ji omogočimo lažje spoprijemanje z otrokovo smrtjo. Metode: Izvedli smo narativni pregled, analizo in sintezo znanstvene ter strokovne literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: ScienceDirect, PubMed, Web of Science in SAGE. Za prikaz izbora literature smo uporabili diagram PRISMA flow. Podatke smo analizirali in sintetizirali s pomočjo vsebinske analize izbrane tematike. Izbrane članke smo kritično ocenili s pomočjo ocenjevalnega orodja. Rezultati: Skupnih zadetkov je bilo 126, v končno analizo smo vključili šest raziskav, pri čemer smo odkrili tri glavne podteme: občutki in čustva družine z umirajočim otrokom, spiritualne potrebe družine z umirajočim otrokom ter viri pomoči in podpore. Odkrili smo, da družina čuti potrebo po podpori s strani zdravstvenih delavcev in da jim spiritualnost predstavlja vir moči. Razprava in sklep: Rezultati pregleda literature kažejo na to, da družini spiritualna oskrba omogoča lažje spoprijemanje in doživljanje umiranja otroka. Prav tako lahko iz rezultatov sklepamo, da so na tem področju potrebne nadaljnje raziskave in izobraževanja zdravstvenih delavcev o lastni spiritualnosti ter o tem, kako jo nuditi pacientom in njihovim družinam.
Ključne besede: spiritualnost, spiritualna oskrba, družina, umirajoč otrok, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 21.11.2022; Ogledov: 1208; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1010,78 KB)