| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Terorizem in Bližnji vzhod. Od Irguna in PLO do ISIS-a
Dejan Bratušek, 2018, diplomsko delo

Opis: Beseda terorizem je tesno povezana z besedo Bližnji vzhod. Področje Bližnjega vzhoda je za človeštvo zelo pomembno. Na tem področju so nastale vse tri svetovne religije: židovska, krščanska in islamska. Za vse tri religije je značilen monoteizem, to je verovanje v enega boga. So pa te vere, predvsem dve, židovska in islamska, razlog, da je Bližnji vzhod skozi vso zgodovino tudi področje stalnih spopadov med Judi in Arabci. V diplomski nalogi smo opisali vse vrste terorizma, ki se je pojavil na tem področju, ter vlogo velesil, ki so jih imele na ta dogajanja. Najprej smo opisali sionistični teroristični skupini Irgun in Etzel. Leta 1948 Judje ustanovijo državo Izrael. Še istega leta izbruhne prva arabsko-izraelska vojna, v kateri so arabske države premagane. Posledice te vojne so katastrofalne. Pride do množične izselitve Palestincev iz Izraela. Hkrati pa Palestinci začnejo s terorističnimi napadi, ki jih izvajajo med seboj nepovezane teroristične skupine. Leta 1964 pride na pobudo Egipta do ustanovitve Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). Ko prevzame vodstvo nad PLO Jaser Arafat, se ta radikalizira in začne s terorističnimi napadi na izraelske cilje ne samo v Izraelu, temveč po vsem svetu. Po sporazumu v Camp Davidu, kjer skleneta mir Egipt in Izrael, Palestinci izgubijo svoje glavnega zaveznika Egipt. Tudi znotraj Palestincev pride do radikalizacije. Vedno pomembnejšo vlogo pa dobiva islamska vera. Šejk Ahmed Yassin ustanovi novo teroristično skupino Hamas, ki je za razliko od PLO popolnoma pod vplivom radikalnega islama. Še večjo radikalizacijo povzroči sporazum, ki sta ga v Oslu leta 1993, sklenila PLO in Izrael, s katerim je PLO priznal obstoj dveh držav na področju Palestine. Hamas postane najmočnejša palestinska teroristična in politična organizacija. Umik Sovjetske zveze iz Afganistana in pa islamska revolucija v Iranu leta 1979 povzročita pretres na področju terorizma. Če je bil do takrat glavni cilj islamskih teroristov Izrael. Povzroči ta pretres, da postane glavni cilj islamskega terorizma sveta vojna – džihad proti vsem sovražnikom islama. Teroristična skupina Al Kaida, ki je glavni zagovornik tega novega islamskega terorizma, postane za razliko od PLO in Hamasa skupina, ki ni omejena na ozko regionalno področje. Glavni sovražnik Al Kaide ni več samo Izrael in njen cilj ni več ustanovitev islamske države na področju Palestine, temveč je njen cilj zahodna civilizacija kot glavni sovražnik islama. ZDA s svojim napadom na Irak povzročijo, da pride v Iraku do spopada med suniti in šiiti. Pojavi se nova teroristična organizacija Islamska država Irak (ISI), ki se bori proti ameriški zasedbi Iraka. Na začetku je ISI del Al Kaide. Leta 2013 spremeni svoje ime v Islamsko državo Iraka in Levanta (ISIL). Njen vodja postane Abu Bakr al-Baghdadi. Podprejo jo iraški suniti. Če se je Al Kaida bolj posvečala odmevnim terorističnim napadom, si je ISIL zastavila za cilj, da na področju Iraka in Sirije ustanovi kalifat. Zaradi odlične vojaške organiziranosti zasede velika področja Iraka. Vplete se v državljansko vojno v Siriji. Junija 2014 se preimenuje v Islamsko državo (IS). Za glavno mesto kalifata razglasi sirsko mesto Ar-Rakah. Kmalu ostale države spoznajo vpletene v vojno v Siriji (ZDA, Rusija, Iran, Turčija), da je IS postala premočna in pomagajo Iraku in pa Kurdom, da uničijo IS. Danes na tem področju trenutno ni neke organizirane teroristične skupine, ki bi nasledila Al Kaido in ISIL.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, Bližnji vzhod, teroristične skupine, Palestina, islam
Objavljeno: 29.10.2018; Ogledov: 625; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (560,79 KB)

2.
GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA
Jernej Kirbiš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo pod naslovom Glasba in glasbila v zgodovini starozaveznega Izraela opisuje položaj glasbe, vlogo glasbe in petja ter psalme in njihov zgodovinski kontekst. Da je razumevanje lažje, je v uvodnih poglavjih opisan nastanek in položaj glasbe v starem svetu. Stara zaveza je predstavljena v luči zgodovinskega vira, podan je kratek pregled zgodovine starega Izraela in Palestine od začetkov do leta 70 po Kr.. Glavni viri informacij se nahajajo v arheoloških ostankih in v zapisih v Stari zavezi. Medtem ko so še do nedavnega raziskovalci sramežljivo uporabljali zgolj zapise iz Stare zaveze, arheološki ostanki predstavljajo danes bistven vir informacij. Glasba je v zgodovini starozaveznega Izraela ves čas imela pomemben položaj ne glede na stopnjo razvitosti. Na relativno majhnem geografskem prostoru je bila dovzetna za vplive iz sosednjega Egipta in Mezopotamije, razvila pa je svoj slog. Petje in igranje na instrumente je spremljalo verske in tudi posvetne dogodke, najbolj pa se to kaže v vrsti različnih zapisov v zgodbi kraljev Savla in Davida. Tradicija prepevanje psalmov, ki so nastali v času Davida in po njegovi smrti, je še danes prisotna v posodobljeni obliki. Uporabljali so različne instrumente, najbolj je zagotovo poznana lira, na katero je igral David. Žal se iz tega obdobja zgodovine glasbe ni ohranilo toliko informacij, da bi jo lahko rekonstruirali v zvok.
Ključne besede: glasba, glasbeni instrumenti, Izrael, Palestina, psalmi, Stara zaveza, zgodovina
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 1342; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (628,75 KB)

3.
SOCIOLOŠKA IN ZGODOVINSKA OZADJA FENOMENA ISLAMSKE DRŽAVE
Mojca Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: V muslimanskem svetu je vse od približno sedemdesetih let prejšnjega stoletja vidno zaznamovan proces ponovnega dviga islama. Razlogi za aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu segajo v daljno zgodovino islama, ko so se muslimani razcepili na šiitsko in sunitsko vejo islama. Skozi večino zgodovine so vladali suniti. Trenja znotraj teh dveh ločin so prehajala v vedno večje konflikte. Poseganje Zahoda v arabski svet, pa je dodalo še dodaten zagon za nastanek islamskih skrajnih organizacij. Z vprašanjem Palestine se je pričel položaj, ko je pretežen del muslimanov menil, da Zahod do njihovega sveta vodi arogantno in agresivno politiko. Islamsko prebivalstvo se je začelo povezovati proti tuji dominaciji, ki mu je vsiljevala modernizacijo in izkoriščala njihova ozemlja. Religija je začela igrati posebno vlogo, saj je namesto opravljanja svoje prvenstvene funkcije, začela pridobivati vlogo instrumenta, preko katerega se je odražal obrambni arabski nacionalizem. Prišlo je do naraščanja osebne religioznosti, intenzivnega vstopanja islama v javno področje in krepitve islamskih fundamentalističnih gibanj. Ta proces še zmeraj traja in nikakor ne kaže, da bi v muslimanskem svetu prišlo do sekularizacije, ki so jo s seboj prinesle zgolj kolonialne sile, ki so islam izganjale iz javnega področja. Z zrušitvijo režima Sadama Huseina in ameriškim napadom na Irak leta 2003, je na vodilni položaj prišla šiitska skupina vernikov, kateri so se silovito zoperstavili sunitski pripadniki islama. Na tem mestu se je izrazito pokazal učinek kulturne obrambe, teorija katerega pravi, da kjer sta dve ali več skupnosti, ki pripadata različnim veroizpovedim v konfliktu, lahko posamezna religijska identiteta pridobi nov pomen in sproži zahtevo po novi zvestobi, saj religijska pripadnost postane način izražanja etničnega ponosa. Kot odgovor na ameriško okupacijo in vladavino šiitov je nastala skrajna sunitska skupina Islamska država. Danes predstavlja najbolj brutalno džihadistično organizacijo, ki vliva strah s terorističnimi napadi ne samo v arabskem svetu, temveč tudi v Evropi. Islamska država je razglasila kalifat, ki se drži ekstremne razlage sunitskega islama in deluje po načelu šeriatskega prava. Razglasila je avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, njeni pripadniki pa se imajo za edine prave vernike. V svoje vrste je pritegnila tudi številne pripadnike drugih veroizpovedi in nacionalnosti. Zahodni mediji v veliki meri zmanjšujejo možnost lastne presoje gledalcev, saj jih je dosti izmed njih s svojim poročanjem zelo spremenilo odnos do islama. Večina terorističnih dejanj je v medijih v današnjem času prikazana v povezavi z islamom, kar mnogokrat pripelje do nestrpnosti v družbi, saj si veliko gledalcev (poslušalcev) ustvari negativno sliko o islamu, muslimani pa so posledično označeni za največje krivce in s tem odrinjeni na rob družbe.
Ključne besede: islam, Islamska država (IS), radikalizacija, fundamentalizem, muslimani, džihad, šiizem, sunizem, Združene države Amerike, Izrael, Palestina, Irak.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 1110; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
Nègotóvost kot neodvisna spremenljivka v radikalno kontingentni družbi : magistrsko delo
David Nikolić, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je prikazati pomembnost, inherentnost in specifično vlogo entitete NÈGOTÓVOSTI, na področju varnostnih ved (Securitiy Studies). Glavni cilj naloge je koncepcija, utemeljitev in nova definicija znanstvenega subjekta NÈGOTÓVOSTI, na področju varnostnih ved (Securitiy Studies). Primarno metodo naloge predstavlja dialektični diskurz in Dialektika, ki skozi interdisciplinarni pristop, ter nadalje metodo primerjalne deskriptivne analize in študije primerov, omogoča doseg začrtanih ciljev. V skladu z namenom in ciljem naloge je: V drugem poglavju o Dialektiki: opredeljen semantični, metodološki, ter miselni okvir s katerim je ustvarjena osnova za dosego zastavljenega cilja. V tem kontekstu je osvetljena dialektika varnosti, kjer je prikazana njena normativna, vrednostna in materialna modaliteta. V tretjem poglavju o kontingenci: semantično in teoretično opredeljena kontingenca kot pogoj za nastanek nègotóvosti, ter predstavljen njen filozofski in varnostni aspekt. Pri slednjem je opredeljen pojem motivirane kontingence in prikazana pomembnost kontingence na varnostnem področju, kjer le ta predstavlja miselno podstat koncepta D&D(Denial & Deception) – zanikanje in preslepitev. Koncept D&D je ključen za varovanje občutljivih informacij. V četrtem poglavju o nègotóvosti: skozi tri ključne procesne faze: 1. ENTITETO, (faza I.), 2. IDENTITETO, (faza II.), 3. MATERIALIZACIJO. (faza III.), zasnovan, opredeljen, definiran, ter materializiran subjekt nègotóvosti. V tem oziru je v prvi fazi zasnovan interdependentni model kontingentnega okolja(IMKO), v drugi fazi sledi subjektivizacija entitete v subjekt-identieto. S pomočjo filozofije in modalne logike, na osnovi dialektične sinteze fenomenološkega in racionalno-logičnega pristopa, ter prikaza dialektičnih relacij med védenjem in znanjem, resnico in gotóvostjo, ter njuno subjektivno in objektivno modaliteto, je ustvarjena definicija nègotóvosti. V tretji fazi je opredeljen model »INCERTUS«, kot osnova in analitično ogrodje(framework) za analizo dveh študij primerov. V petem in šestem poglavju študij primerov: apliciran in s tem validiran model »INCERTUS«, kjer sta z njegovo pomočjo analizirana dva praktična primera: »Romska problematika v republiki Sloveniji« in «Palestinska problematika v Izraelu« V sedmem poglavju: so predstavljeni zaključki, ter je v razpravi dodatno aplicirana na novo ustvarjena definicija nègotóvosti, kjer se je pokazala njena dodana vrednost in uporabnost tudi na področju politične filozofije ter mednarodnih odnosov.
Ključne besede: varnost, mednarodni odnosi, dialektika, kontingenca, negotovost, Romi, Palestina, Izrael, magistrska dela
Objavljeno: 25.02.2014; Ogledov: 1277; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

5.
Izrael - akter državnega terorizma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mateja Levanič, 2012, diplomsko delo

Opis: Izrael je že vse od svojega nastanka eden izmed glavnih akterjev dogajanja na Bližnjem vzhodu. Zaradi tragičnih dogodkov, ki so me drugo svetovno vojno doleteli židovsko ljudstvo, je v mednarodni skupnosti vedno bolj dozorevala ideja o tem, da Židje potrebujejo svojo državo. Vendar je ustanovitev države Izrael pomenila začetek novega konflikta. Konflikta med Izraelci in Palestinci. Tako se je začel boj za isto zemljo, ki jo nekateri imenujejo Palestina, drugi Izrael. Gre za ozemlje, ki si ga oboji lastijo z enako pravico. Kljub vsem mirovnim prizadevanjem tako rekoč celega sveta, konfliktom ni videti konca. Palestincem v Gazi so kršene temeljne človekove pravice. Gre za taktiko izčrpavanja njenega prebivalstva, kar je bilo omenjeno že na prvem sionističnem kongresu. Izrael to počne na način, ki ga lahko tudi mednarodna skupnost prepozna kot državni terorizem. Pereči so tudi politični odnosi med Izraelom in Iranom zaradi iranskega jedrskega programa. Iran je jedrski program začel razvijati že v obdobju vladavine šaha Pahlavija in podpisal tudi Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. Pogodbo, ki jo Izrael nikoli ni podpisal. S padcem šaha Pahlavija in ustanovitvijo Iranske republike, pa je iranski jedrski progam postal še eden od problemov Bližnjega vzhoda. Izraelska politika se za reševanje tega problema poslužuje načinov, v katere je vpletena tajna služba Izraela, Mosad. Gre za uboje iranskih jedrskih znanstvenikov, s čimer naj bi ustavili iranski jedrski program.
Ključne besede: terorizem, državni terorizem, mednarodni terorizem, Izrael, Mosad, Palestina, Iran, diplomske naloge
Objavljeno: 04.12.2012; Ogledov: 1601; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
7.
Palestinsko vprašanje in vloga Al Fataha : diplomsko delo
Samo Bdeir, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: teoririzem, teroristične organizacije, Izrael, Palestina, Al Fatah, diplomske naloge
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 1766; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (456,31 KB)

8.
VELIKA BRITANIJA IN PALESTINSKO VPRAŠANJE MED LETI 1915 IN 1948
Amenita Djogič, 2010, diplomsko delo

Opis: Palestinci in Izraelci so zgodba o dveh skupinah ljudi s podobnimi cilji: živeti v miru in brez nadzora. Palestinci si prizadevajo za vrnitev ozemlja in načina življenja, ki sta jim bila odvzeta, Izraelci pa si želijo živeti v lastni državi brez zatiranja in preganjanja. Več kot šestdeset let po ustanovitvi države Izrael in po štirih izraelsko — arabskih vojnah, rešitve, kar se je sprva zdelo nadvse preprostega ozemeljskega konflikta, ni. Kje, kdaj in zakaj se je začelo zapletati življenje v Palestini? Ali je odkrito sovraštvo med Arabci in Judi versko, nacionalno ali politično pogojeno? Je to sovraštvo med dvema etničnima skupnostma na Bližnjem vzhodu prisotno že stoletja ali pa je plod moderne politike? To so bila vprašanja, ki so me spodbudila k raziskovanju, odkrivanju in pisanju diplomske naloge. Diplomska naloga z naslovom Velika Britanija in palestinsko vprašanje med leti 1915 in 1948, raziskuje in analizira ključne odločitve držav in organizacij, ki so imele pomembno vlogo na bližnjevzhodnem političnem in družbenem prizorišču, kakor tudi pomembno vlogo pri delitvi Palestine in ustanovitvi moderne judovske države — Izraela v prvi polovici 20. stoletja. Pri tem sem se osredotočila na politično delovanje Velike Britanije, saj je imela med leti 1915 in 1948 med vsemi velesilami na judovsko — palestinski spor največji vpliv. Velika Britanija je v tem času svoja stališča do spora večkrat spreminjala glede na mednarodne politične razmere in lastne interese. Kot posledico spremenjenih svetovnih okoliščin je bilo zanimivo opazovati te spremembe v njenem odnosu do tega vprašanja. Dva temeljna dokumenta, Balfourjeva deklaracija, izdana leta 1917, in Bela knjiga iz 1939, sta začrtala politični in družbeni razvoj dogodkov ter delovanje organizacij na kriznem območju Bližnjega vzhoda. Obe nasprotujoči si listini, ki ju je izdala britanska vlada v različnih časovnih obdobjih, sta posledično s svojimi odredbami zaznamovali leta, v katerih so se vrstili vse številnejši spori, ko sta se poglabljali kriza in spodbujala nacionalna ter verska nestrpnost na obeh sovražnih si straneh. Tudi razdelitveni načrt OZN, ki je leta 1947 reševanje spora prevzel od predhodnice Velike Britanije, je dosegel ravno nasprotno. Za razumevanje nastanka države Izrael in posledično za izginotje Palestine, kot geografske in politične enote, je potrebno spoznati in razumeti celoten zgodovinsko-kulturni okvir judovskega in arabskega sveta v prvi polovici 20. stoletja. V še večji meri pa je potrebno razumeti mrežo svetovne politike, ki je po drugi svetovni vojni, v času osamosvajanja mnogih kolonialnih in manj razvitih narodov, krojila usodo tem in tudi narodom na Bližnjem vzhodu. Cilji diplomske naloge so bili raziskati ozadje dogodkov vse od konca 19. stoletja. Ti dogodki so nakazovali začetek oblikovanja in delovanja političnega sionističnega gibanja ter njihove ideje o ustanoviti države Izrael. Pri tem je bilo izjemnega pomena ugotoviti, če in v kolikšni meri so bile velesile naklonjene sionistom in ideji ustanovitve judovske nacionalne domovine v Palestini, hkrati pa, če je na odločitve ključnih akterjev po drugi svetovni vojni vplivala vest o holokavstu. Pri oblikovanju judovske države v Palestini so sionisti, judovski nacionalisti in vpletene evropske države na Bližnjem vzhodu naleteli na vse močnejši arabski nacionalizem. Zlahka je bilo ugotoviti, da je bila arabska neuspešnost v Palestini posledica neenotnosti arabske strani, obenem pa tudi neizkušenost in neiznajdljivost arabskih voditeljev v svetu mednarodne politike. Naslednji cilji so bili: poiskati in analizirati odzive arabske in judovske populacije na dokončno odločitev Generalne skupščine Organizacije združenih narodov o delitvi Palestine, raziskati okoliščine za ustanovitev neodvisne države Izrael in analizirati njene posledice. Diplomska naloga temelji na zgodovinski analizi ter analizi primarnih in sekundarnih virov.
Ključne besede: Velika Britanija, Palestina, sionisti, arabski nacionalizem, OZN, zunanja politika
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2746; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

9.
Vpliv ameriškega imperializma na islamski fundamentalizem
Valentina Kavnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse pogosteje smo priča terorističnim dejanjem, ki so naperjena proti Ameriki in Zahodu. Namen tega diplomskega dela je predstaviti glavne vzroke za nastanek radikalnih islamističnih organizacij, ki so odgovorne za nekatera izmed teh dejanj. Vse teroristične organizacije kot glavni vzrok navajajo naraščajoče nezadovoljstvo in selektivno vmešavanje ameriške politike v svetovno dogajanje. To je še posebej očitno na primeru Bližnjega vzhoda, kjer že desetletja traja spor med Izraelom in Palestino.
Ključne besede: fundamentalizem, terorizem, imperializem, islam, Judje, muslimani, Arabci, Združene države Amerike, Izrael, Palestina
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 4741; Prenosov: 704
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici