SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije
Melanija Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije ter vlogo medicinske sestre pri sprejemu. Izpostavili smo najpogostejše duševne bolezni, ki so razlog za sprejem pacienta na oddelek psihiatrije, timsko obravnavo pacienta ter komunikacijo medicinske sestre s pacientom ob sprejemu. Pomembno etično in pravno vprašanje je že sama hospitalizacija in zdravljenje proti volji, ter fizično oviranje pacienta. Pacient, ki je sprejet proti volji, ima določene pravice in dolžnosti, ki jih je potrebno upoštevati, zato smo predstavili tudi pravice pacienta, etične dileme ter določila Zakona o duševnem zdravju, ki se nanašajo na postopke samega sprejema. Želeli smo ugotoviti, kako pomembna je komunikacija med medicinsko sestro in pacientom in katere so aktivnosti v zdravstveni negi ob sprejemu pacienta z duševno motnjo. Ker si zakonodaja prizadeva omogočati strokovno obravnavo pacienta, me je zanimalo, katere novosti in kakšne spremembe, glede sprejema pacienta z duševno motnjo prinaša Zakon o duševnem zdravju. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ter metodi analize in sinteze domače in tuje literature. Ugotovili smo, da ima komunikacija v psihiatrični zdravstveni negi velik pomen, saj je ena od osnovnih orodij zdravstvene nege bolnika z duševno motnjo. Delo z bolnikom je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč bolniku. Namenjena je predvsem zadovoljevanju bolnikovih potreb, saj preko nje zaznavamo bolnikovo enkratnost, jo upoštevamo in se nanjo odzivamo. Pomembna in bistvena sprememba, ki jo prinaša Zakon o duševnem zdravju, je zagovorništvo in pravica do zastopnika, ki se pojavlja tam, kjer je najbolj potreben - v kriznem stanju in pri prisilni hospitalizaciji. Zastopnik deluje izključno v korist in za zaščito pravic, svoboščin in interes ljudi, ki bodo v obravnavi.
Ključne besede: Ključne besede: duševna motnja, sprejem pacienta, zdravstvena nega, komunikacija v zdravstveni negi, strokovni tim, pacientove pravice, zakon o duševnem zdravju.
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 4112; Prenosov: 729
.pdf Celotno besedilo (834,56 KB)

3.
PRAVNI PRIKAZ VAROVALNIH INSTITUTOV S PODROČJA PACIENTOVIH PRAVIC V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mirjana Feguš, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo prikazuje pravno ureditev neformalnih varovalk s področja človekovih pravic in podrobneje pacientovih pravic, tako na državni kot na lokalni ravni. Tudi pacientom je potrebno zagotoviti temeljne človekove pravice. Izhodišče obravnave varovanja pacientovih pravic predstavlja ustavno predviden Varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki posameznika ščiti v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil ter posreduje v primeru kršitev pravic in drugih nepravilnosti. S svojim delovanjem je pomembno vplival na uvedbo posebnih varuhov na posameznih področjih. Na zdravstvenem področju, kjer gre načeloma za zasebnopravno razmerje med uporabnikom in izvajalcem zdravstvenih storitev, je bil najprej s strani Mestne občine Maribor vzpostavljen lokalni institut Varuh bolnikovih pravic za potrebe občanov Maribora in statistične regije Podravja, kateremu je sledilo imenovanje zastopnikov pacientovih pravic na državni ravni na podlagi Zakona o pacientovih pravicah. Ta zakon je določil hkrati pritožbeni postopek z zahtevo prve obravnave kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev, če ne pride do rešitve spora z dogovorom, pa zahtevo druge obravnave pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic s poudarkom mirnega reševanja sporov, pri katerem se subsidiarno uporabljajo postopkovne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Zastopnik pacientovih pravic lahko obenem opravlja tudi funkcijo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja, v kolikor izpolnjuje pogoje in je imenovan na to funkcijo, ki varuje pravice oseb z duševnimi motnjami po Zakonu o duševnem zdravju.
Ključne besede: Ključne besede: neformalno varstvo, pacientove pravice, pacient, izvajalec zdravstvenih storitev, varovalni institut, zastopnik pacientovih pravic, varuh bolnikovih pravic, pritožbeni postopek, mirno reševanje sporov.
Objavljeno: 19.04.2012; Ogledov: 2925; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (572,24 KB)

4.
PRAVICA DO BREZPLAČNE POMOČI PRI URESNIČEVANJU PACIENTOVIH PRAVIC IN INSTITUT ZASTOPNIKA PACIENTOVIH PRAVIC
Melita Muhič, 2012, diplomsko delo

Opis: Zdravje- pravica vsakega posameznika, je vrednota, ki je najpomembnejša pri večini ljudi, kar je bilo dokazano tudi z raznimi analizami. In najpomembneje, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju, so pristni odnosi med samimi pacienti ter zdravstvenimi delavci in sodelavci, na posamezni zdravstveni ravni. Pacientove pravice, kakor tudi dolţnosti, so od uveljavitve Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), zbrane na enem mestu in dajejo osnovo za njihovo spoštovanje in upoštevanje v vsakdanjem ţivljenju. Svojstven pomen pri varovanju pacientovih pravic ima tudi varuh človekovih pravic, katerega delovanje zajema tudi področje zdravstva. Mestna občina Maribor pa zagotavlja pacientom tudi svojega, specifičnega varuha bolnikovih (pacientovih) pravic. Ureditev pacientovih pravic v Sloveniji se lahko enakovredno primerja tudi z nekaterimi drugimi evropskimi drţavami in Evropsko unijo, kjer so pravice in dolţnosti pacientov ali zbrane v posamičnem zakonu ali v večih, med seboj povezanih zakonih. V ZPacP je ena izmed dvanajstih materialnopravnih in dvema procesnopravnima pravicama, tudi pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic. Ta zajema tudi institut zastopnika pacientovih pravic. To je pravzaprav tudi osrednja tema diplomskega dela. Poudarek je tudi na praktičnem delovanju zastopnikov pacientovih pravic. Kar se tiče postopka z zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic pa je le- ta opredeljen zelo na kratko.
Ključne besede: pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, varuh človekovih pravic, varuh bolnikovih pravic, zastopnik pacientovih pravic
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2344; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
PRAVICA DO ZASEBNOSTI S POUDARKOM NA PACIENTOVI ZASEBNOSTI
Žiga Rijavec, 2014, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu njegov avtor poskuša izpostaviti pomembnost bolnikove pravice do zasebnosti. Posameznikovo pravico do zasebnosti v državah z demokratično ureditvijo uvrščamo med varovane kategorije. V veliki večini si države prizadevajo za pravo mero pri urejanju poštenega ravnanja z osebnimi podatki, ki na eni strani omogoča varstvo posameznikove zasebne sfere in po drugi strani tudi dostopnost do podatkov, kadar tako narekujejo upravičeni interesi. V današnjem času obstajajo številni načini nepoštene in nedopustne manipulacije s podatki, zato je še toliko pomembneje, da se le te zaščiti. Vsaka pravica, pa je enako kot je podeljena tudi omejena z dolžnostmi. Nasprotni pol pravice do zasebnosti je dolžnost ohranitve skrivnosti oz. tajnosti oz. prepoved neupravičenega zbiranja in uporabe osebnih podatkov. V tem delu je pravica do zasebnosti obravnavana z drugega zornega kota, kot je to običajno v slovenskih diplomskih delih. Izhodišče ni slovenska ureditev, temveč ureditev Združenega kraljestva. Le ta je najprej predstavljena na splošno, predvsem v povezavi in sklicevanjem na angleški, ameriški, nemški, francoski in na koncu na slovenski pravni red. V drugem delu pa je posebej predstavljena pacientova pravica do zasebnosti v pravu Združenega kraljestva in v pravu RS. Pravica do zasebnosti ima poseben položaj. Ne more veljati absolutno, kadar so drugi interesi pomembnejši (na primer javni interes ali uveljavljanje pravic drugih oseb). Vsak zasebni interes še ne more biti zadosten razlog za razkritje določenih osebnih podatkov. Šele, če je podan upravičen interes, se lahko omeji pravica do zasebnosti in se upravičenemu uporabniku omogoči dostop. Te splošne ugotovitve so vodilo tudi ureditvi pacientove zasebnosti. V delu so predstavljeni tudi najpomembnejši vidiki in zlasti najpogostejše kršitve pacientove zasebnosti.
Ključne besede: Človekove pravice, pravica do zasebnosti, pacientove pravice, področje zasebnosti, zaupnost, dolžnost medicinskega osebja za ohranitev tajnosti.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 624; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (698,35 KB)

6.
PRAVNA UREDITEV IN URESNIČEVANJE PACIENTOVIH PRAVIC PRED OPERACIJSKIM POSEGOM
Marijana Slatinek, 2014, magistrsko delo

Opis: Pravice pacientov, ki izhajajo iz osnovnih človekovih pravic, so pravice ljudi, ki potrebujejo in uporabljajo zdravstvene storitve. Pravice pacientov so se razvijale skozi stoletja, tako kot večina drugih dosežkov mednarodnega prava, prek mednarodnih pogodb – konvencij, deklaracij in listin v svetovnem okviru ter dokumentov Evropske unije in Sveta Evrope v evropskem okviru. Najpomembnejša sprememba na področju varstva pacientovih pravic v Republiki Sloveniji je bil sprejem Zakona o pacientovih pravicah. Za uresničevanje pacientovih pravic v zdravstvenih ustanovah sta pomembna opredelitev pacientovih pravic ter izobraževanje zaposlenih in pacientov o teh pravicah. Raziskovalna metodologija: Rezultati so predstavljeni z deskriptivno statistiko. Raziskovalni vzorec predstavlja 150 pacientov, ki so bili zdravljeni na Kliniki za kirurgijo UKC Maribor, in 150 zaposlenih na Kliniki za kirurgijo UKC Maribor. Raziskava je potekala v mesecih aprilu in maju 2014. Podatke, ki smo jih pridobili z anketnimi vprašalniki, smo analizirali ločeno za vzorec zaposlenih in vzorec pacientov. Ločene podatke smo primerjali. Dobljene podatke smo preverili na osnovi statistične zanesljivosti. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS. Rezultati: Raziskava na Kliniki za kirurgijo UKC Maribor je pokazala, da imajo zdravstveni delavci in pacienti dobro mnenje o izvajanju pacientovih pravic pred operacijskim posegom. Mnenje pacientov je statistično značilno boljše od mnenja zdravstvenih delavcev. Najpogostejši predlogi za boljše uresničevanje pacientovih pravic, ki so jih predlagali zaposleni, so bili večje število zaposlenih, več izobraževanj o komunikaciji in boljša organizacija dela. Najpogostejši predlog pacientov za boljše uresničevanje pacientovih pravic pred operacijskim posegom je skrajšanje čakalnih dob za preglede in operacijske posege. Obe skupini anketirancev se strinjata, da se pacientom posveča premalo časa. Sklep: Uresničevanje pacientovih pravic lahko zagotovijo izvajalci zdravstvene oskrbe, zato morajo poznati Zakon o pacientovih pravicah ter imeti dodatna znanja iz komunikacije, etike in kakovosti v zdravstveni obravnavi pacientov. Potrebna so dodatna izobraževanja za zdravstvene delavce. Uvesti bi morali tudi enotne evidence o kršitvah pacientovih pravic na nivoju države, saj bi lahko na podlagi teh izdelali ukrepe in strategijo za njihovo izboljšanje.
Ključne besede: pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, operacijski poseg
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 693; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

7.
VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC S POUDARKOM NA MEDIACIJI
Urška Mirt, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravje, pravica vsakega posameznika, je ena izmed najpomembnejših vrednot, saj omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake družbe. Najpomembnejše, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju, so pristni odnosi med samimi pacienti in zdravstvenimi delavci oziroma sodelavci na posamezni zdravstveni ravni. Pacientove pravice in dolžnosti so od uveljavitve Zakona o pacientovih pravicah zbrane na enem mestu in dajejo osnovo za njihovo spoštovanje in upoštevanje v vsakdanjem življenju. Zakon o pacientovih pravicah predvideva dvostopenjski postopek reševanja sporov, ki je jasen in enostaven. Prva stopnja obravnave se izvede pri izvajalcu zdravstvenih storitev. V primeru, da stranki v postopku na prvi stopnji ne prideta do ustrezne rešitve spora, se zadeva preda v obravnavo Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, kjer je za rešitev spora predvideno več možnosti. Mednje sodi tudi izvensodna poravnava v obliki mediacije. Mediacija je postopek, v katerem tretja, nevtralna oseba (mediator) strankama, ki v tem postopku sodelujeta prostovoljno, pomaga poiskati mirno rešitev spora. Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje vsebuje najpomembnejša načela za uspešnost in razvoj ter zaupanje v mediacijo. Pomembno vlogo na področju varovanja pacientovih pravic ima tudi Varuh človekovih pravic. Potrebe po mirnem reševanju sporov v zdravstvu naraščajo, zato sta se vodstvi Zdravstvenega doma Maribor in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor odločili, da ustanovita skupno mediacijsko pisarno.
Ključne besede: pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, Komisija RS za varstvo pacientovih pravic, mediacija, Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje, varuh človekovih pravic, mediacijska pisarna.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 797; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (812,27 KB)

8.
PREPOZNAVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI PACIENTOV V PATRONAŽNI ZDRAVSTVENI NEGI
Andreja Šavc, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Pravice in dolžnosti pacientov se v različnih državah in v različnih pravnih sistemih razlikujejo, kar je pogosto odvisno od prevladujočih zgodovinskih, kulturnih, političnih in družbenih norm. To področje urejajo številni mednarodni dokumenti, med slovenskimi pa je najpomembnejši Zakon o pacientovih pravicah (2008). S pravicami in dolžnostmi pacientov se srečujemo tudi v patronažni zdravstveni negi. Namen raziskave je ugotoviti, kolikšno je poznavanje, spoštovanje in upoštevanje pravic in dolžnosti pacientov v patronažni zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je vključevala PMS in paciente koroške regije. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, vsebinsko prilagojen dvema raziskovalnima vzorcema in sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa ter nizov trditev, ocenjenih s petstopenjsko Likertovo lestvico. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in rezultate predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 20.0. Za obdelavo podatkov smo uporabili opisne in inferenčne statistične metode. Rezultati raziskave: Z raziskavo smo ugotovili, da 70 odstotkov pacientov meni, da poznajo svoje pravice, kar 74 odstotkov pa, da poznajo svoje dolžnosti. PMS se v 78 odstotkih strinjajo s tem, da pacienti izpolnjujejo svoje dolžnosti. Kar 96 odstotkov PMS meni, da poznajo pravice pacientov, malo manj, 85 odstotkov pa, da poznajo dolžnosti pacientov. Vse PMS spoštujejo pravico pacienta do lajšanja bolečine in trpljenja (PV=5,00), najmanj pa pravico do svobodne izbire izvajalca zdravstvenih storitev (PV=2,41). PMS z visoko in podiplomsko izobrazbo nekoliko bolj poznajo pravice in dolžnosti pacientov, vendar razlika ni statistično pomembna. Pacienti, ki jih PMS obiskuje že dlje časa, glede na samooceno statistično pomembno bolj poznajo svoje pravice (p=0,014) in dolžnosti (p=0,030). Sklep: V raziskavi, izvedeni med PMS in pacienti koroške regije smo ugotovili dobro poznavanje in spoštovanje pravic ter izpolnjevanje dolžnosti pacientov, za kar je zaslužno tudi učinkovito informiranje pacientov s strani PMS. Ker pripomore dobro poznavanje pravic in dolžnosti pacientov k bolj kakovostni zdravstveni negi, je pomembno konstantno izobraževanje PMS tudi na tem področju.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, informiranje pacientov, pacientove pravice, pacientove dolžnosti, ZPacP
Objavljeno: 13.07.2015; Ogledov: 791; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

9.
ODGOVORNOST MEDICINSKE SESTRE ZA NASTANEK RAZJEDE ZARADI PRITISKA
Otilija Mertelj, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča: Razjeda zaradi pritiska (RZP) kljub kakovostnejši in varnejši oskrbi ter izboljšanju in nadgradnji pripomočkov za zmanjševanje in razbremenitev pritiska še vedno predstavlja problem. Medicinske sestre z izvedbo preventivnih ukrepov vplivajo na varnost pacienta in skušajo do največje možne mere zmanjšati tveganje za nastanek RZP. Obenem pa za svoje delo prevzemajo tudi etično, strokovno, moralno in kazensko odgovornost. Cilj: Raziskati mnenje, ali se z ustrezno preventivo lahko prepreči nastanek RZP, ali je poznavanje odgovornosti in zakonodaje, ki posega na področje zdravstvene nege s strani medicinskih sester, zadostno. Želeli smo ugotoviti, kako anketirani rešujejo etične dileme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu na področju preventive. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda in analize literature s področja slovenske zakonodaje in kvantitativna metoda zbiranja podatkov s pomočjo vprašalnika. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa Excel in SPSS. Rezultati: Z analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnika, smo ugotovili, da 72,5 % vprašanih meni, da z ustrezno preventivo lahko preprečimo 80 % RZP. Večina vprašanih (71,7 %) se zaveda kazenske odgovornosti v primeru neustreznega izvajanja preventive, kar 26,7 % pa jih o tem nikoli ni razmišljalo, ker vedno delajo v dobro pacienta, 1,7 % jih meni, da niso odgovorni. Zakonodaja, ki ureja področje zdravstvene nege, je med anketiranimi slabo poznana s PV (2,76). Zakon o pacientovih pravicah (2008) anketirani poznajo dobro PV (3,61) in Kodeks etike s PV (3,91). Največ anketiranih — 66 (22,1 %) je mnenja, da v primeru neizvedenih preventivnih aktivnosti nosijo etično in moralno odgovornost, 55 (19,93 %) jih meni, da so odgovorni za poslabšanje zdravstvenega stanja, 50 (18,12 %) da prevzemajo strokovno odgovornost. Pri reševanju etičnih dilem v večini primerov vključijo koordinatorja za oskrbo ran in ne zdravnika, kot smo predvidevali. Sklep: Člani negovalnega tima se zavedajo pomembnosti ukrepov preventive RZP, kot tudi odgovornosti v primeru neizvajanja le-teh. Kljub uvajanju pravične kulture v zdravstvene organizacije je še vedno potrebno poznavanje slovenske zakonodaje, predvsem pa Zakona o pacientovih pravicah.
Ključne besede: Razjeda zaradi pritiska, odgovornost, etične dileme, pacientove pravice, varna oskrba
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 784; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
DOLOČANJE PACIENTOVE NAJVEČJE ZDRAVSTVENE KORISTI S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI PO SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM PRAVU
Jana Balažič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med določanjem pacientove največje (zdravstvene) koristi po slovenskem in angleškem pravu, s posebnim poudarkom na vnaprej izraženi volji pacienta. Sodobni zakoni s področja pacientovih pravic vse bolj poudarjajo aktivno vlogo pacienta in ga tako predstavljajo kot partnerja pri njegovi zdravstveni obravnavi. Dokler je pacient sposoben sprejemati odločitve v svojo korist, je njegova odločitev glede predlaganega zdravstvenega posega za zdravnike zavezujoča, kljub temu, da morda menijo, da ni v njegovo najboljšo korist. V imenu pacientov, ki pa zaradi določenega zdravstvenega stanja ne morejo sprejemati odločitev v svojem nadaljnjem zdravljenju, odločitev sprejme nekdo drug. Vse odločitve morajo biti sprejete v pacientovi največji (zdravstveni) koristi, upoštevane morajo biti tudi njegove želje in stališča, ki jih je izjavil v preteklosti. Predpisana je tudi vključitev svojcev pacienta, da se skupaj oblikuje najboljša odločitev. Kakšno težo dejansko nosijo pretekle želje, prepričanja in vrednote pacienta, v imenu katerega se sprejema odločitev? Če pacient ni predhodno pripravil izjave vnaprej izražene volje, ki zadosti vsem zakonskim pogojem za veljavnost, je ovrednotenje takih neuradnih želja pacienta v rokah odločevalca – v Sloveniji zdravniškega tima na čelu z odgovornim zdravnikom, v Angliji in Walesu pa sodišča. V Sloveniji ima primarno vlogo pri oblikovanju odločitev zdravnik, saj ta tudi predlaga končno odločitev, ki je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta. Angleška sodna praksa je šla korak dlje, saj je postavila jasen standard, da to, kar je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta, ni nujno tudi v njegovem najboljšem interesu. Najboljši interesi posameznega pacienta morajo tako poleg zdravstvenih interesov ali okoliščin vključevati tudi čustvene in socialne interese, ter vse druge, ki bi lahko bili pomembni za njegovo dobrobit. Širša interpretacija angleških najboljših interesov bi lahko koristila tudi odločevalcem v Sloveniji.
Ključne besede: Pacient, pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, avtonomija pacienta, vnaprej izražena volja, soglasje, prekinitev zdravljenja, pacientova največja zdravstvena korist, pacientova največja korist, vpliv preteklih želja in stališč, vključevanje svojcev v proces odločanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 409; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (585,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici