1. Preoblikovanje Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana v Mestno policijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEdin Kvrgić, 2025, diplomsko delo Opis: Preoblikovanje Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana (MR MOL) v Mestno policijo se pojavlja kot pomembna tema v kontekstu zagotavljanja splošne ravni varnosti in izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev samega mesta. Mestno redarstvo se že danes sooča z mnogimi izzivi na področju varnosti, hkrati pa predstavlja pomemben varnostni subjekt na lokalni ravni. Glavni cilj preoblikovanja v Mestno policijo je povečati pooblastila, razširiti pristojnosti ter izboljšati organizacijsko učinkovitost redarstva, s čimer bi MR MOL postala še bolj aktiven partner pri vzdrževanju ali dvigu ravni splošne varnosti. Za preoblikovanje je že delno zagotovljena pravna podlaga v Zakonu o glavnem mestu, ki opredeljuje poseben status Ljubljane kot glavnega mesta Republike Slovenije in ki v svojih določbah tudi omogoča način financiranja novonastale službe. Drugi in glavni korak predstavlja širitev zakonodaje predvsem z razširitvijo določb Zakona o občinskem redarstvu ali uvedbo popolnoma novega zakona z namenom uvedbe obsežnejših pristojnosti in pooblastil bodoči Mestni policiji. Organizacijsko prestrukturiranje bi zahtevalo uvedbo novih oddelkov z jasno opredeljenimi nalogami, kot so preiskovanje kaznivih dejanj, krvnih deliktovin drugih specializiranih nalog. Analiza primerjalnih podatkov kaže, da MR MOL že danes izvaja več ukrepov po Zakonu o javnem redu in miru v primerjavi z drugimi medobčinskimi redarstvi, kljub omejenim kadrovskim virom. PU Ljubljana, ki ima precej več zaposlenih in se ukvarja z zahtevnejšimi varnostnimi izzivi nakazuje na dejstvo, da MR MOL kljub manjši kadrovski kapaciteti uspešno pokriva pomemben del nalog zadanih v zakonodaji. Podpora preoblikovanju v Mestno policijo je bila izražena preko ankete izvedene med zaposlenimi v MR MOL, katere rezultati kažejo na to, da večina anketiranih podpira spremembo organizacijske strukture. Kljub temu so zaposleni izrazili zadržke glede prevzemanja nekaterih zahtevnejših nalog, kot so preiskovanje krvnih in spolnih deliktov ter premoženjskih kaznivih dejanj. Preoblikovanje kot takšno bi posledično zahtevalo obsežno izobraževanje in usposabljanje, z namenom pridobitve potrebnih znanj in spretnosti za učinkovito izvajanje nalog nove organizacije. Mestna policija bi lahko z izboljšano organizacijsko strukturo, širšimi pooblastili ter večjo avtonomijo igrala ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti v Ljubljani. Takšno preoblikovanje bi prineslo še globjo povezanost z lokalno skupnostjo, ki jo Mestno redarstvo že zdaj uživa med prebivalci ter boljšo odzivnost na varnostne izzive in s tem tudi povečanje splošnega občutka varnosti med prebivalci prestolnice.
Ključne besede: občinsko redarstvo, mestna policija, Mestna občina Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
2. Šolstvo v srednjeveških celinskih mestih na Slovenskem : primer Ljubljane in MariboraTina Šmerc, 2024, magistrsko delo Opis: Glavna tema magistrskega dela je izobraževanje v srednjem veku na Slovenskem, s poudarkom na izobraževanju in šolnikih v Mariboru in Ljubljani. Srednjeveško izobraževanje je bilo tako drugod kot tudi na slovenskem etničnem ozemlju tesno povezano s stanovsko ureditvijo. V prvi vrsti so otroke izobraževali in vzgajali na način, da bodo znali opravljati naloge svojega stanu. Velik pomen pri izobraževanju je imela tudi krščanska cerkev, ki je s pomočjo izobraževanja v prvi vrsti širila svojo miselnost in nauke. Cerkev je najprej prebivalce poučevala skozi pokristjanjevanje, v 10. stoletju pa so se v njenem okviru tudi na našem ozemlju začele pojavljati prve šole. Izobraževalne ustanove v okviru cerkve so bile stolne, samostanske in župnijske šole. Posvetno izobrazbo je bilo mogoče pridobiti v okviru mestnih šol, skozi poklicno in cehovsko izobraževanje in s pomočjo domačih učiteljev. Šole so v srednjem veku obstajale tudi v Mariboru in Ljubljani, kjer so posledično delovali različni učitelji. Slednji so poleg svoje primarne vloge večkrat omenjeni kot priče pri različnih dogodkih, sodelovali so pri kupovanju in prodaji, cerkvenih obredih in prejemu ali plačilu denarja. V obeh mestih so bili videni v podobnih vlogah in prisotni v približno enakem številu. Njihova vloga v meščanski družbi je bila srednje pomembna, saj sta bila v ospredje postavljena plemstvo in duhovščina.
Ključne besede: srednji vek, Ljubljana, Maribor, izobraževanje, šolstvo, učitelji
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,64 MB) |
3. Kulturni i sportski turizam kao perspektiva za razvoj turističke ponude Beograda i Ljubljane : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAndrej Stanojević, 2024, diplomsko delo Opis: Sportski i kulturni turizam vrste su turizma koje se iz dana u dan razvijaju ne samo u Europi, već i u cijelom svijetu. U ovom diplomskom radu smo govorili o trenutnom stanju i velikom potencijalu sportskog i kulturnog turizma u glavnom gradu Slovenije (Ljubljana) i glavnom gradu Srbije (Beograd). Broj turista na ovim prostorima raste iz godine u godinu, a velika je zasluga bogate kulture i povijesti ovih zemalja. Iako je kulturni turizam u ovim destinacijama vrlo razvijen, smatramo da postoji potencijal da se ova vrsta turizma još više razvije i postigne još veću razinu interesa među turistima. Sportski turizam, kao manje razvijena grana, ima dosta prostora za napredak u obje destinacije. U diplomskom radu smo analizirali što i kako treba unaprijediti destinacije kako bi privukle sportske turiste. Nakon detaljnog teorijskog dijela, analizu smo nastavili istraživanjem i intervjuima s glavnim predstavnicima sportskog i kulturnog turizma u Beogradu i Ljubljani, odnosno turističkim organizacijama i agencijama koje zapravo predstavljaju turističku ponudu u svakom pogledu. Nakon svake analize i istraživanja smo došli do konačnih prijedloga i osobnog mišljenja o tome što bi trebalo promijeniti i unijeti kako bi se poboljšala ponuda, kao i o tome kako povezati kulturni i sportski turizam i stvoriti novi , specifična sportska i kulturna ponuda Ljubljane i Beograda.
Ključne besede: Kulturni turizem, Športni turizem, Turistična ponudba, Beograd, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,02 MB) |
4. Krizni management v času Covid-19 v UKC Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Štupica, 2024, diplomsko delo Opis: Izbruh epidemije COVID-19 v Sloveniji je prinesel veliko novosti in prilagajanja tako imenovanim izrednim razmeram, še posebej je moral delovanje prilagoditi Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju UKC Ljubljana), ki je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Gre za hitro prenosljiv virus, ki povzroča bolezen COVID-19, ta pa lahko pomeni katastrofalne posledice za posameznike kot tudi za delovanje podjetij in drugih organizacij. Z izbruhom epidemije je bilo potrebno v zelo kratkem času sprejeti pomembne odločitve oziroma ukrepe za boj zoper širjenju virusa med zaposlenimi in še posebej med pacienti ter omogočati čim bolj nemoteno delovanje zdravstva, saj se zdravstvena dejavnost ni mogla povsem ustaviti, kot so to lahko naredila druga podjetja. Je pa bilo odloženih veliko nenujnih dejavnosti v tem času do ponovne vzpostavitve “normalnega” stanja. Prišlo je torej do krize delovanja, zato so morali biti vzpostavljeni pogoji za krizno vodenje UKC Ljubljana.
Skozi strokovno literaturo poskušamo ugotoviti, kako krizni management deluje v podjetju oziroma organizaciji in kako to impliciramo v podjetje, ki ima primarno zdravstveno dejavnost (neprofitno). Od začetka epidemije do danes je minilo precej časa in skozi časovnico tega obdobja lahko spremljamo, kako smo z boljšim razumevanjem bolezni ter s preteklimi odločitvami vplivali na efektivnost zaustavitve širjenja virusa COVID-19 ter hkrati zagotavljali delovanje zdravstvenega sistema tudi na drugih področjih zdravstvene oskrbe prebivalstva. Na podlagi sprotnega učenja in ugotavljanja ustreznosti sprejetih ukrepov se lahko, v primeru ponovnega izbruha ali podobnega kriznega stanja, še bolje pripravimo na zahtevne in hitre odločitve. S tem lahko zagotavljamo dober krizni management, ki je ključen za delovanje tudi neprofitnega podjetja. V diplomskem delu lahko primerjamo, kako se je krizni management spreminjal in kateri ukrepi, poleg že obstoječih, načrtovanih za primer epidemije gripe, so se spreminjali in izboljševali.
Ključne besede: krizni management, epidemije, Covid-19, UKC Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 176; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,69 MB) |
5. Aplikacija evropskega modela poslovne odličnosti in samoocenjevanje vodilnega kadra Policijske uprave LjubljanaTeodora Ivanuša, Matjaž Rep, Vinko Gorenak, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, vodilni kader, management, samoocenjevanje, organizacijska kultura, evropski model odličnosti, PU Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 6
Celotno besedilo (370,36 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
