| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
KONTEJNERSKI PREVOZI TOVORA LUKE KOPER IN SLOVENSKIH ŽELEZNIC
Damjan Koštric, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo se lotili kontejenerskih prevozov tovora. Pod to temo smo se lotili dva največja prevoznika kontejnerjev pri nas. To sta naše edino pristanišče Luka Koper in železniški terminal Ljubljana. Na začetku naloge je opisana zgodovina kontejnerskih prevozov, ter osnovne in najpomembnejše stvari o kontejnerjih in kontejnerizacije. Na temo kontejnerskih prevozov Luke Koper je opisan kontejnerski terminal in vsi poslovni rezultati v letu 2012, ter poslovni cilji v letu 2013. Opisane so tudi cestne, železniške in morske povezave z Luko Koper. V poglavju o železniškem terminalu Ljubljana je opisan pregled poslovnih prihodkov in odhodkov, ter osnovne naloge železniškega terminala. Na kratko sem v praktičnem delu simuliral prevoz kontejnerja iz Murske Sobote v Luko Koper in natovor kontejnerja na kontejnersko ladjo. Na koncu sem predstavil tudi kakšne dokumente potrebujemo za prevoz in po kateri klavzuli se bomo ravnali.
Ključne besede: Luka Koper, Železniški terminal Ljubljana, kontejner, kontejnerizacija, transport.
Objavljeno: 04.11.2014; Ogledov: 2156; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
RAČUNALNIŠKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENSKIH BANKAH
Teja Emeršič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili računalniške rešitve elektronskega bančništva petih slovenskih bank. Izbrano temo smo raziskali predvsem zaradi izjemnega porasta elektronskega bančništva pri nas. Elektronsko bančništvo pomeni poslovanje banke s stranko, ki je lahko pravna ali fizična oseba, preko elektronskih prodajnih poti. Diplomska delo je razdeljeno v več tematskih sklopov. V prvem delu je razlaga pojma elektronskega bančništva. Opisali smo še razvoj elektronskega bančništva, ponudbo in trende elektronskega bančništva. V drugem delu opisujemo proizvajalce računalniških rešitev. Med te spada podjetje Hermes Softlab, ki ponuja Bančni asistent, Večbančni asistent plus in Poslovno VEZ za podjetja ter Bančni asistent za fizične osebe. Podjetje Halcom ponuja na eni strani Hal E-Bank/WebRetail za osebno uporabo na drugi pa Hal E-Bank/Personal in Hal E-Bank Corporate za podjetja. Pri podjetju Zrcalo smo opisali EPP (elektronski plačilni promet) in ZRCALO e-banka. Adacta pa ponuja AdInetBank. V tretjem delu smo opisali pet slovenskih bank, ki uporabljajo različne računalniške programe različnih proizvajalcev. Pri banki Sparkasse smo opisali Net.Stik in Net.Stik PRO za podjetja, Tel.Stik (telefonska banka), servisne centre in mobilne sodelavce. Banka Koper ponuja Banko IN (spletna banka), sistem elektronskega bančništva I-Net ter Infotel (telefonsko bančništvo). Pri Novi Ljubljanski banki smo opisali NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe, NLB Moba (mobilna banka) in NLB Teledom. UniCredit banka ponuja Online b@nko, E-Bank in MultiCash (mednarodni sistem elektronskega bančništva). Pri Nova KBM pa smo opisali Bank@Net za fizične osebe, Poslovni Bank@Net za pravne osebe, TeleBanka in SMS sporočila. Pri vseh bankah smo se dotaknili tudi varnosti elektronskega bančništva. Opisali smo storitve, ki jih lahko uporabniki opravljajo, kakšne tehnične zahtevnosti morajo imeti računalniki za lažjo obdelavo podatkov in kaj morajo uporabniki kupiti za uporabo. Elektronsko bančništvo je izrednega pomena za banko, ki ni postala samo poslovna priložnost, ampak nuja, če želi ostati na trgu konkurenčna. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje v sodobno tehnologijo ter varnost poslovanja preko elektronskega bančništva, je glavna ovira pri njihovi širitvi.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, programske rešitve, Hermes Softlab, Bančni asistent, Poslovna VEZ, Halcom, Hal E-Bank, Zrcalo, ZRCALO e-bank, Adacta, Sparkasse, Net.Stik, Tel. Stik, banka Koper, I-Net Bank, Banka IN, Infotel, NLB, NLB Klik, NLB Moba, NLB Teledom, UniCredit banka, Online b@nka, Multicash, Varnost, Nova KBM, Bank@Net, TeleBanka, SMS sporočila.
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 3136; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
PREVOZ UNITIZIRANEGA TOVORA DO LUKE KOPER
Andreja Jerebic, 2009, diplomsko delo

Opis: Prevoz tovora v enem samem zabojniku z več kot enim načinom transporta pomeni velik korak v transportu in v vseh sestavnih elementih, vključenih v domačo in mednarodno menjavo. Kontejnerizacija in multimodalnost sta povzročila korak naprej v vseh delih prevozništva. Kontejnerizacija je postala prevladujoča metoda transporta v mednarodni transportni trgovini in je danes glavni imenovalec rastočega multimodalnega transporta.
Ključne besede: Unitizirani tovor, kontejnerizacija, Ro-Ro prevozi, železniški transport, pretovor v Luki Koper.
Objavljeno: 17.02.2010; Ogledov: 1803; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (532,31 KB)

4.
VPLIV ŠIRITVE EVROPSKE UNIJE NA RAZVOJ CESTNEGA TOVORNEGA PROMETA V SLOVENIJI
Kristina Jazbinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Promet je dejavnost, katere poglavitna znacilnost je mobilnost. Ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se potreba po prometu veca, saj ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost gospodarskim dejavnostim. Eden od ucinkov prometa je prekomejna širitev gospodarskih tokov, saj povezuje proizvajalce in porabnike. To je razvidno tudi na primeru Slovenije po 1. 5. 2004, ko je postala polnopravna clanica Evropske unije. S tem je vstopila na skupen evropski gospodarski trg ter se vkljucila v proces evropske integracije, ki je zahtevala prilagoditev tudi na podrocju prometa. Ukinitev carinskih uvozno-izvoznih in mejnih formalnosti je povzrocila lažji in hitrejši pretok blaga znotraj Unije ter vplivala na prometne tokove, saj se je obremenjenost cestnega omrežja predvsem zaradi tranzitnega prometa v zadnjih letih mocno povecala. Spremembe obcuti tudi Luka Koper kot vstopna tocka za tovor, namenjen v nekatere države srednje in vzhodne Evrope. Povecanje kolicine luškega pretovora se odraža tudi v cestnem tovornem prometu, saj ugodna strateška lega ob stiku V. in X. panevropskega koridorja omogoca enostaven dostop do vecjih srednjeevropskih središc. Promet in mobilnost vplivata na stopnjo produkcije, zaposlenosti in prihodka državnega gospodarstva, saj vplivata na vsak sektor in na višino BDP.
Ključne besede: cestni tovorni promet, obremenitev prometnic, tranzit, Luka Koper, gospodarski razvoj
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1867; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (9,82 MB)

5.
MODEL UVEDBE NAJPRIMERNEJŠEGA NAČINA ARHIVIRANJA RAČUNOVODSKE DOKUMENTACIJE V LUKI KOPER D.D.
Anja Dolenc, 2010, diplomsko delo

Opis: Podjetja morajo v današnjem času, ko se borijo za obstanek, biti sposobna se prilagajati in uporabljati najsodobnejše informacijske sisteme. V našem diplomskem delu smo se osredotočili na elektronsko arhiviranje, ki postaja že nuja, saj v podjetje prihaja vse več elektronske dokumentacije. Z ustreznim načinom arhiviranja lahko v podjetju znižamo stroške povezane z iskanjem in dostopanjem do informacij, z izgubo, poškodovanjem ali fizično zlorabo pomembnih dokumentov ter z zasedanjem prostora. Spremembam pa se morejo prilagajati tudi zakonodajalci ne samo podjetja, zato je leta 2006 prišlo do sprejetja Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, s katerim so poskrbeli za pravno veljavnost elektronskih dokumentov. Seveda, elektronsko arhiviranje ima tudi svoje slabosti in nevarnosti, kot jih ima vsak sistem, vendar s pravilno izgradnjo sistema prednosti in priložnosti elektronskega arhiviranja pretehtajo slabosti in nevarnosti.
Ključne besede: arhiviranje, računovodska dokumentacija, elektronsko arhiviranje, mikrofilmsko arhiviranje, hibridno arhiviranje, ZVDAGA, Enotne tehnološke zahteve, Luka Koper d.d., sprejemna pisarna, notranja pravila
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 1448; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (374,67 KB)

6.
VREDNOTENJE PODJETIJ NA PRIMERU LUKE KOPER
Tomaž Dujc, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga zajema tematiko vrednotenja podjetij. Vključuje tradicionalne kazalnike uspešnosti poslovanja podjetij in sodobne modele vrednotenja podjetij. Tradicionalni kazalniki nam pomagajo razumeti poslovanje podjetja le, če jih primerjamo z relevantnimi drugimi kazalniki. Tradicionalni koncepti se ozko usmerjajo na poslovna dogajanja v preteklosti, težko pa je z njimi napovedovati prihodnost. Sodobni modeli vrednotenja podjetij pa temeljijo na pričakovanih koristih, ki jih bo dobil lastnik podjetja. Na podlagi sodobnih modelov vrednotenja podjetij ter s pomočjo diskontnega faktorja ugotavljamo končno »tržno« ceno podjetja. Modele sem implementiral na primeru podjetja Luka Koper. Luka Koper je podjetje, ki se ukvarja z logističnimi storitvami in je eno vodilnih podjetij v obalno-kraški regiji. S pomočjo tradicionalnih kazalnikov ugotavljam, da je kombinacija gospodarske krize, ki je vplivala na zmanjšanje povpraševanja po pretovornih storitvah in investicijske politike, ki je povečala ciklus zadolževanja - povzročila, da je Luka Koper v zadnjem obdobju dosegala zelo slabe rezultate. To pa še ne pomeni, da bo podjetje v prihodnosti poslovalo z negativnim poslovnim izidom. Izrazita negativna gibanja v gospodarsko vodilnih državah so se konec leta 2009 omilila, vendar so napovedi za leto 2010 dokaj zadržane in previdne. Pričakovati je postopno okrevanje svetovnega gospodarstva in s tem tudi povpraševanje po pretovornih storitvah. Sodobni modeli vrednotenja nam prikažejo različne tržne vrednosti podjetja. V nalogi sem izbral tri modele, in sicer: DCF, EVA in CFROI. Najbolj primerna vrednost Luke Koper je pridobljena z modelom CFROI in sicer v višini 898.619.110 EUR. Takšna vrednost je po mojih ocenah najbolj realna tržna vrednost Luke Koper. V zaključku naloge ugotavljam, da je najprimernejši sodobni model vrednotenja na primeru Luke Koper model CFROI.
Ključne besede: vrednotenje, kazalniki, modeli, tržna vrednost, Luka Koper
Objavljeno: 25.11.2010; Ogledov: 3384; Prenosov: 1393 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (656,77 KB)

7.
8.
9.
10.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI S PRIMERJALNO ANALIZO SPLETNE BANKE ABANET IN i-NET
Sanda Zupanc, 2011, diplomsko delo

Opis: Hiter tehnološki napredek je pustil posledice tudi v bančništvu. Stranke želijo poleg cenejših, hitrih in enostavnih bančnih storitev predvsem preprost dostop do njim prilagojenim storitev in informacij. Banke morajo zato tako, kot druga podjetja, diverzificirati svoje storitve in eden od načinov smotrne razširitve ponudb so tudi storitve elektronskega bančništva. Trenutno se večina e-transakcij opravi preko interneta, v prihodnje pa je pričakovati povečanje pomena m-bančništva, to je opravljanje storitve preko mobilnega telefona. Uvedba spletnega bančništva banki omogoča nov način poslovanja, ki ima za posledico avtomatiziranost rutinskega dela. Bančni uslužbenci so v preteklosti porabili precej svojega časa, za odgovore na nekatera ponavljajoča se vprašanja strank. Ob večji preusmeritvi strank na elektronske vire se tako lahko bančni uslužbenci osredotočijo na zahtevnejše storitve in na izboljšanje odnosov s strankami. V zadnjem času so se v bankah pojavili tudi upravljalni odnosi do komitentov. Pojavili so se osebni bančniki, ki skrbijo za celovito in načrtno strežbo strank. S tem pa gradijo dolgoročne odnose med banko in strankami, ki temeljijo na zaupanju in prilagajanju storitev za potrebe strank. Lahko rečemo, ponudba prave storitve ob pravem času in na pravi način. Ugotovljeno je, da je bistveno lažje obdržati obstoječe stranke, kot pridobiti nove. Bančni uslužbenci so razbremenjeni vsakodnevnega operativnega dela in lahko strankam ponudijo naprednejše storitve. Kljub razvoju tehnologije in uvedbe e-bančništva ter novih storitev, pa je pri gradnji odnosov s strankami še vedno ključnega pomena osebni pristop.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, mobilno bančništvo, bankomati, varnost poslovanja, Abanka Vipa d.d., Abanet, Banka Koper d.d., i-Net.
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1937; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (639,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici