| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 68 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
61.
Rekonstrukcija scene iz več pogledov med vožnjo poljskega robota
Jože Kraner, 2017, magistrsko delo

Opis: V kmetijstvu se vse pogosteje srečujemo s poljskimi roboti, ki za navigacijo uporabljajo laserski merilnik oddaljenosti in video kamero. V magistrskem delu predstavimo nekaj poskusov s takšnim poljskim robotom. Iz trojic zaporednih slik rekonstruiramo 3D-sceno, določimo oddaljenosti testnih točk in razdalje primerjamo z referenčnimi laserskimi izmerami. Predstavljamo svoj postopek, ki optimalno izbiro korespondenčnih točk doseže s povezavo in primerjavo rekonstruiranih položajev in usmeritev kamere pri izbrani trojici slik. Predlagani kriterij je pri iskanju zanesljivega in usklajenega nabora korespondenčnih točk uspešnejši od znanega postopka na osnovi homografij. Testne točke, rekonstruirane z našim postopkom, od referenčnih izmer odstopajo v povprečju za 2,76 ± 0,76 cm, kar je 42,6 % manj kot rekonstruirane točke na osnovi homografij.
Ključne besede: 3D-rekonstrukcija, poljski robot, računalniški vid, epipolarna geometrija, korespondenčne točke
Objavljeno: 12.04.2017; Ogledov: 600; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

62.
Uspešnost in poznavanje Unicefovih "varnih točk" v Sloveniji
Nika Košljar, 2017, magistrsko delo

Opis: Dom je prostor, kjer se ljudje počutimo varne, srečne, ljubljene in zadovoljne. Družina nam daje zadovoljstvo, srečo in veselje, ter tudi varnost in toplino. Mnogi izmed nas si ne znamo predstavljati, da nam dom in družina vsega tega ne bi nudila. Žal se veliko ljudi srečuje prav z nasprotnim, z nasiljem v družini. Družinsko nasilje se lahko nahaja povsod, tudi v slovenskih družinah, ne glede na versko prepričanje, kulturo, socialno in ekonomsko stališče. Z odpravo nasilja, pomočjo žrtvam in povzročiteljem se ukvarjajo različne organizacije, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstvo, zdravstvo in šolstvo ter nevladne organizacije. Unicef je za namene zaščite in pomoči otrokom ustanovil projekt »Varne točke«. To je nalepka s smejočo hišico, ki jo lahko opazimo nalepljeno na vratih različnih podjetij, institucij in organizacij, ter je znak, da se otroci v primeru nasilja lahko zatečejo v ustanovo, kjer jim bodo zaposleni nudili ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali, koliko otroci poznajo Unicefovo varno točko, kamor se lahko zatečejo po pomoč v primeru nasilja. Prav tako smo preučevali, koliko zaposleni v organizacijah, podjetjih ali institucijah, ki sodelujejo pri tem projektu, vedo o nasilju in ali se čutijo dovolj usposobljeni za nudenje pomoči v primeru, da se k njim zateče otrok, ki je žrtev nasilja. Izdelali smo dve anketi, ena je bila namenjena otrokom v savinjski in osrednjeslovenski regiji ter druga, ki so jo izpolnjevali zaposleni. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje nasilja, poznavanje organizacij in poznavanje Unicefa ter njihove varne točke. Obe anketi sta bili objavljeni na spletni strani www.1ka.si. Otroci so ankete reševali v fizični obliki, ki so jim jih razdelili njihovi učitelji. Raziskava je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj usposobljene nuditi ustrezno pomoč žrtvam nasilja ter da otroci poznajo organizacijo Unicef, da je več otrok iz osrednje Slovenije, ki so nalepko varnih točk že opazili ter da se otroci iz manjših krajev manj pogosto zatekajo po pomoč v varne točke. Na podlagi statističnih podatkov izpolnjenjih anket predlagamo več izobraževanja zaposlenih na področju nudenja pomoči ter boljše ozaveščanje mladih o problematiki nasilja ter o ozaveščanju in obstoju Unicefovih varnih točk.
Ključne besede: nasilje, družina, ženske, otroci, moški, žrtve, Unicef, varne točke, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 648; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

63.
Cestno-vremenski sistemi ter njihova implementacija v mesto Kranj
Anže Zavrl, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zimska služba velja za eno zahtevnejših nalog vzdrževanja cest. Temu botruje dejstvo, da je v zimskem času stanje cest zaradi hitro spreminjajočih se vremenskih dejavnikov izjemno nestanovitno in s tem tudi nepredvidljivo. Cestno vremenski sistemi, ki jih bomo predstavili v tem diplomskem delu, so idealni pripomoček zimske službe. Omogoča namreč stalen nadzor nad dejanskim stanjem cest ter vremenskimi dejavniki, ki nanjo vplivajo. Viri nakazujejo, da uporaba CVIS doprinese k informiranosti vzdrževalcev ter voznikov in s tem tudi k optimalni rabi strojev, opreme, surovin ter zaposlenih. Posledično tako omogoča tudi zmanjšati stroške vzdrževanja cest ter negativne vplive na infrastrukturo in okolje. Omenjene prednosti sistema so nas prepričale, da skozi diplomsko delo poizkušamo tudi sami navidezno implementirati CVIS v MO Kranj. Projekt smo začeli z definiranjem naravnogeografskih in infrastrukturnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek nevarnih voznih razmer ter kritičnih točk. S tem pa smo tudi definirali okolja, ki naj bi bila primernejša za namestitve cestno-vremenskih postaj. Lokacija slednjih naj bi bila izredno pomembna tudi zaradi dejstva, da merilne postaje predstavljajo ključni člen, preko katerega sistem črpa cestno-vremenske podatke. V nadaljevanju smo tudi sami poizkušali poiskati lokacije, primerne za postavitev CVP v MO Kranj. S pomočjo orodja GIS smo primerjali prostorske podatkovne plasti okolij, ki potencirajo nastanek nevarnih voznih razmer s podatkovnimi plastmi cest. Skozi omenjene poizvedbe smo pridobili rezultate, podatkovne plasti z najbolj izpostavljenimi cestnimi odseki. V zaključku diplomskega dela smo preučili tudi nadaljnje možnosti posodobitev ter nadgrajevanja CVIS, ter izpostavili priložnosti, ki jih implementirani sistemi lahko ponudijo prihodnjim ITS.
Ključne besede: zimsko vzdrževanje, CVIS, cestno-vremenske postaje, izpostavljena mesta, kritične točke
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 176; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

64.
Turistični razvoj zdravilišča v Laškem
Petra Janežič, 2018, magistrsko delo

Opis: Zdravilišče v Laškem z več kot 160-letno tradicijo spada med eno najpomembnejših in poznanih zdravilišč v Sloveniji. V magistrski nalogi z naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem smo predstavili razvoj zdravilišča, vse od odkritja prvih termalnih vrelcev na območju Laškega do danes, ko se je zdravilišče razvilo v sodobni turistični center, ki se od leta 2008 imenuje Thermana d.d., družba dobrega počutja. Center pod eno streho združuje dva turistična kompleksa. To sta star tradicionalni del, kjer je še danes zdravilišče, in nov sodobni del s Termalnim centrom in kongresnimi dvoranami. Izvajajo različne vrste turizma, kot so zdraviliški, poslovni, kongresni in izletniški, obenem pa z raznoliko in kakovostno ponudbo privabljajo domače in tuje obiskovalce. S pomočjo statističnih podatkov smo v magistrskem delu analizirali turistični promet v obdobjih med letoma 1960 in 2015. V preteklosti so v termah prevladovali klasični zdraviliški gostje, ki so prihajali predvsem na zdravljenje, v zadnjem desetletju pa je delež gostov, ki obiščejo terme zaradi sprostitve, oddiha in poslovnih storitev, začel naraščati. Menjava strukture gostov je povezana z izgradnjo sodobnega turističnega centra in z zmanjševanjem števila oseb, ki so v zdravilišče napotene preko zdravstvenega zavarovanja. Na razvoj zdravilišča so vplivali ugodni naravni in družbeni pogoji. Glavni naravni dobrini območja sta termalna voda in blaga mikroklima Laškega. Izgradnja Južne železnice v 19. stoletju je omogočila gospodarski razvoj območja, saj bi drugače ostal v zatonu. Ker Thermana d.d. zaposluje skoraj petsto ljudi, je pomemben člen pri zmanjševanju brezposelnosti v savinjski statistični regiji.
Ključne besede: zdraviliški turizem, termalna voda, Zdravilišče Laško, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke
Objavljeno: 01.02.2018; Ogledov: 582; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (4,62 MB)

65.
Prometno-varnostna analiza s predlogom rekonstrukcije križišča v bližini naselja Hrastovsko
Damir Crnčec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bo narejena prometno-varnostna analiza s predlogom rekonstrukcije križišča v bližini naselja Hrastovsko. Razloženo bo izvajanje prometno-varnostnega pregleda (RSI), ki služi za določanje vseh morebitnih pomanjkljivosti, zaradi katerih prihaja/lahko pride do nastanka prometnih nesreč. Na podlagi prometno-varnostnega pregleda ali podatkov o prometnih nesrečah se predlagajo ukrepi z namenom izboljšanja prometne varnosti. Najpogostejša mesta (konfliktne točke), na katerih prihaja/lahko pride do prometnih nesreč, so križišča. Konfliktne točke v območju križišča je potrebno urediti s pomočjo ustreznih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti. V nekaterih primerih se zaradi nevarnosti ali neprepustnosti obstoječih križišč predlaga sprememba oblike križišča. Izbira optimalne ureditve križišča se določa na podlagi več kriterijev, ki bodo navedeni in razloženi v magistrskem delu. Predstavljena bodo teoretična izhodišča, ki se bodo nanašala na obravnavani primer štirikrakega križišča, ki se nahaja v bližini naselja Hrastovsko. Izvedeni bosta projektno-varnostna in prometnotehnična analiza obstoječega stanja, na podlagi katerih bodo izdelane variante rekonstrukcije obravnavanega križišča.
Ključne besede: prometno-varnostni pregled (RSI), konfliktne točke, nivojska križišča, optimalna ureditev križišč, rekonstrukcija križišča, voziščna konstrukcija
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 385; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (14,97 MB)

66.
Vrednotenje prometne dostopnosti Pomurja s prostorsko analizo cestnega omrežja
Danijel Ivajnšič, Tjaša Novak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Prometna dostopnost je eden od pomembnih dejavnikov za gospodarski razvoj določenega območja. Ustrezna prometna infrastruktura skupaj s prometno politiko naj bi nudila ustrezne pogoje za prometno pretočnost in varnost v prometu ter zmanjševala negativne vplive prometa na okolje. Prispevek podaja rezultate prometne dostopnosti pomurskih občin do zdravstvenih, oskrbovalnih in izobraževalnih ustanov ter do elektro-polnilnic v določenem časovnem intervalu (od 5 do 15 minut), če pot opravljamo z motornim vozilom ali s kolesom. Rezultati kažejo, da ima najslabšo prometno dostopnost do izbranih ustanov naravnogeografska enota Goričko. Hkrati imajo občine, ki ležijo znotraj Murske ravni najboljšo prometno dostopnost do izbranih ustanov, saj je koncentracija le teh najgostejša v središču regije, v Murski Soboti. Z merjenjem prometne dostopnosti Pomurja smo želeli prikazati pomen prometne dostopnosti do najosnovnejših in bodočih človekovih dejavnosti, ter poudariti obstoječe prostorske razlike kar je posredni kazalec neuravnoteženega bodisi lokalnega ali regionalnega razvoja.
Ključne besede: analiza omrežij, prometna dostopnost, prometna infrastruktura, uporabniške točke, Pomurje
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 404; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

67.
Bluetooth krmiljenje plezajočega robota za vzdrževanje mostov
Dejan Vrtič Pal, 2018, diplomsko delo

Opis: Vzdrževanje mostov je lahko zamudno in zahtevno delo, zato ga je smiselno opravljati s plezajočim robotom. Ker dodatna teža robotu predstavlja večjo breme, želimo minimizirati ožičenje z brezžično komunikacijo, v našem primeru bluetooth komunikacijo. Namen tega dela je bil, ugotoviti, kako lahko bluetooth komunikacijo uspešno izvedemo na plezajočem robotu in če je bluetooth komunikacija optimalna rešitev za robota za plezanje. V teoretičnem uvodu smo predstavili robota in opredelili bluetooth protokol. V praktičnem delu smo spoznali kinematični model robota za plezanje in razčlenili potrebo po prenosu podatkov pri različnih gibih robota. Pregledali smo bluetooth vmesnike na tržišču in izbrali najustreznejšega za potrebe robota za plezanje. Bluetooth komunikacijo smo izvedli in preizkusili s pomočjo treh mikrokrmilnikov dsPIC33FJ64MC802 in s pomočjo treh različnih Bluetooth modulov HC-05, RN-42 in RN4871. Pri izvedbi brezžične bluetooth komunikacije smo poskušali zagotoviti dovolj veliko hitrost prenosa podatkov pri najmanjšem številu potrebnih bluetooth modulov (najnižjih stroških). Ugotavljali smo ali zmoremo s pomočjo Bluetooth komunikacije pošiljati podatke vsakemu krmilniku osi robota in prijemalu robota v času, ki je krajši od 1 tisočinke sekunde. Prenos je bil daljši, kot smo načrtovali (30 mili sekund) in je imel domet, ki je bil večji od pričakovanega (več kot 10m za bluetooth 2. razreda). Ugotovili smo, da je izvedba bluetooth komunikacije mogoča. A za to da najdemo boljšo rešitev so potrebni dodatni preizkusi.
Ključne besede: plezajoči robot za vzdrževanje mostov, bluetooth komunikacija, UART (univerzalni asinhronski sprejemnik-oddajnik), MESH, PTP (od točke do točke)
Objavljeno: 16.07.2018; Ogledov: 532; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (5,75 MB)

68.
Lastnosti holomorfnih funkcij v okolici singularnih točk
Maja Rebernišek, 2018, magistrsko delo

Opis: Vsako holomorfno funkcijo v okolici singularne točke lahko razvijemo v Laurentovo vrsto. Glede na število členov z negativno potenco v tej vrsti ločimo med odpravljivo singularnostjo, polom $n$-tega reda, $n\in\mathbb{N}$, in bistveno singularnostjo. Funkcija $f$ ima v točki $a\in\mathbb{C}$ odpravljivo singularnost, če vrsta ne vsebuje členov z negativno potenco. Za take funkcije bomo pokazali, da so v okolici singularne točke omejene in da jih lahko holomorfno razširimo v tej točki singularnosti. Funkcija ima pol $n$-te stopnje, ko ima Laurentova vrsta $n$ členov z negativno potenco. Za take funkcije bomo pokazali, da v okolici singularne točke postanejo funkcijske vrednosti zelo velike. Funkcije, ki so holomorfne povsod, razen v točkah singularnosti, kjer imajo pole, imenujemo meromorfne. Za te funkcije bomo dokazali Mittag-Lefflerjev izrek, ki pravi, da lahko konstruiramo meromorfno funkcijo, ki ima v točkah poljubnega zaporedja brez stekališč vnaprej predpisane končne glavne dele Laurentove vrste. Pri bistveni singularnosti ima Laurentova vrsta neskončno mnogo členov z negativno potenco. Za takšne funkcije bomo pokazali, da za točke v okolici singularnosti funkcija doseže vse kompleksne vrednosti, razen morda ene. To je t.i. veliki Picardov izrek.
Ključne besede: singularne točke, holomorfne funkcije, Rungejev izrek, Mittag-Lefflerjev izrek, mali in veliki Picardov izrek.
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 217; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (565,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici