| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
PRIMERJAVA POSTOPKOV 3D REKONSTRUKCIJE
Jože Baligač, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: 3D rekonstrukcija je več koračni postopek gradnje globinskih modelov iz 2D slik. V diplomskem delu smo predstavili postopek pridobivanja globinskih modelov iz zaporedja več slik. Podrobno smo analizirali fazo projekcijske rekonstrukcije, ki je ena izmed ključnih faz za natančno 3D rekonstrukcijo točk v prostoru. Preučili smo različne metode za izračun projekcijske matrike, in sicer faktorizacijsko metodo, metodo s temeljno matriko in metodo s kalibracijskimi podatki. Predstavili smo sistem, kjer smo omenjene metode implementirali in jih glede na izpeljan evalvacijski kriterij primerjali. Rezultati so pokazali, da je metoda s temeljno matriko najuspešnejša.
Ključne besede: 3D-rekonstrukcija, računalniški vid, temeljna matrika, kalibracija, geometrija več pogledov, korespondenčne točke
Objavljeno: 25.01.2011; Ogledov: 1718; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

22.
Prometna varnost otrok in njihova udeležba v prometu v I. OŠ Celje : magistrsko delo
Dragana Djukić, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Udeleţenci v prometu zaradi nepoznavanja ali pa, ker se jim ne zdi vredno, vedno ne upoštevajo prometnih predpisov, zaradi česar prihaja do prometnih nesreč. Najbolj ogroţeni udeleţenci v prometu so otroci, zlasti na poti v šolo in iz šole domov. Pojem prometne varnosti med drugim zajema tudi varovanje otrok na poteh v šolo in iz nje. Dojemanje, vrednotenje in vedenje otrok v prometnih razmerah je odvisno od njihovih razvojnih značilnosti, zaradi česar se povsem razlikuje od vzorcev, ki jih imajo odrasli za samoumevne. Zato moramo nameniti posebno pozornost prometni varnosti otrok na šolskih poteh. V nalogi so predstavljene razvojne značilnosti otrok in njihova sposobnost vključevanja v promet, varnost otrok v cestnem prometu in njihova vzgoja. Podrobno je podana raziskava o stanju prometne varnosti v Sloveniji, raziskava o varnosti otrok v tujini in raziskava o ogroţenosti otrok v cestnem prometu v Sloveniji. Poudarek naloge je na prometni varnosti otrok in njihovi udeleţbi v prometu v I. OŠ v Celju, na ugotavljanju nevarnosti, ki povečujejo ogroţenost otrok na poti v šolo in iz nje, ustreznost novih ureditev v šolskem okolišu in določitvi ukrepov za odpravo opredeljenih nevarnosti oziroma za povečevanje prometne varnosti otrok. Zaključek naloge zajema usmeritve za realizacijo predlaganih ukrepov za povečanje prometne varnosti na šolskih poteh v okolici I. OŠ v Celju.
Ključne besede: otroci, učenci, prometna vzgoja, prometna signalizacija, šolske poti, kritične točke, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 4275; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

23.
VZPOSTAVITEV KORESPONDENCE PRI VELIKIH ODMIKIH DVEH KAMER ZA POLJUBNO IZBRANO TOČKO KOT PRISPEVEK K IZBOLJŠANJU RAZPOZNAVANJA SLIK
Peter Podbreznik, 2011, doktorska disertacija

Opis: Eden izmed možnih načinov spremljanja aktivnosti na gradbišču je zajemanje slik z več kamerami, kateremu sledi razpoznavanje posameznih gradbenih elementov in ugotavljanje izgotovljenosti objekta na osnovi 4D modela. Takšen pristop zahteva vzpostavitev korespondence med slikami, zajetimi iz različnih pogledov (kamer). Osnovni problem je torej vzpostavitev korespondence za poljubno izbrano točko, ki se lahko nahaja kjerkoli na sliki (tudi na področjih slike z zelo podobno barvo ali teksturo). V doktorski disertaciji smo razvili novo robustno metodo ASIFT-SH za vzpostavitev korespondence za poljubno izbrano točko pri velikih odmikih dveh kamer, ki je mešanica metod ASIFT, segmentacije in lokalne homografije. Ta metoda sestoji iz štirih korakov: i.) določitve začetnih korespondenčnih točk na slikah obeh pogledov z metodo ASIFT, ii.) združevanja korespondenčnih točk iz prvega koraka v ustrezne podmnožice na osnovi segmentiranih regij, iii.) izračuna lokalnih homografij za posamezno podmnožico korespondenčnih točk, ki pripadajo posamezni segmentirani regiji in iv.) izračuna korespondenčne točke z uporabo ustrezne lokalne homografije. Metoda ASIFT-SH v primerjavi z metodo, ki določi korespondenčne točke na osnovi iskanja v okolici epipremice (metoda EPI), zagotavlja bistveno boljše rezultate, še posebej na področjih slike s podobno intenziteto slikovnih elementov. Povprečna napaka korespondenčnih točk, izračunanih z našo metodo, je nekaj slikovnih elementov, medtem ko je odstopanje korespondenčnih točk, vzpostavljenih z metodo EPI, nekaj sto slikovnih elementov. Kritičen korak metode ASIFT-SH predstavlja segmentacija. Metoda namreč predpostavlja, da segmentirane regije ustrezajo kriteriju koplanarnosti (tj. vse točke v segmentirani regiji ležijo v isti ravnini). V splošnem tega ni mogoče zagotoviti. V naš algoritem smo zato vpeljali še korak adaptivnega prilagajanja, s katerim lahko preoblikujemo segmentirane regije tako, da bolje izpolnjujejo zahtevani kriterij. Vpeljani korak temelji na 3D rekonstrukciji začetnih korespondenčnih točk in iskanju čim manjšega števila ravnin v prostoru, katerim te točke pripadajo. Točke, ki pripadajo posamezni ravnini, predstavljajo novo nastale podmnožice začetnih korespondenčnih točk. Rezultati meritev so pokazali, da vpeljava dodatnega koraka, ki omogoča adaptivno prilagajanje segmentiranih regij na osnovi 3D rekonstrukcije, tj. adaptivna različica metode ASIFT-SH, zagotavlja povečanje natančnosti izračunanih korespondenčnih točk. Uspešnost adaptivnega prilagajanja segmentiranih regij je neposredno odvisna od 3D rekonstrukcije, na katero pa močno vplivajo notranji in zunanji parametri kamere. Ker so kamere na gradbišču izpostavljene različnim okoljskim dejavnikom, ki vplivajo tudi na parametre kamere, smo v naši raziskavi preučili tudi vpliv temperaturnih sprememb na geometrijske lastnosti kamere. Vpliv temperature smo ugotavljali tako za eno kamero, kot tudi za sistem kalibriranih kamer, pri čemer vpliva na elektroniko kamere nismo proučevali. Najprej smo dopolnili analitični model kamere s členom, ki modelira vpliv temperaturnih sprememb na delovanje posamezne kamere. Takšen modificirani analitični model kamere omogoča kvantitativno oceno vpliva temperaturnih sprememb na delovanje kamere. Sprememba temperature neposredno vpliva tudi na natančnost sistema kalibriranih kamer. Oceno takšnega odstopanja smo določili eksperimentalno, saj analitična določitev napake ni mogoča. Na koncu smo definirali skupno odstopanje (napako) kalibriranih kamer, kjer smo upoštevali tako odstopanje zaradi numerične napake kalibracijske metode in postopka 3D rekonstrukcije, kot tudi odstopanje, ki je posledica vpliva temperaturnih sprememb. Rezultati raziskave so pokazali, da se vpliv temperature zmanjšuje z večanjem razdalje med kamero in opazovanim objektom. V predvidenih delovnih pogojih na gradbišču, se vpliv temperaturnih sprememb na sliki odraža za manj kot en slikovni element.
Ključne besede: spremljanje gradnje, spremljanje aktivnosti na gradbišču, ujemanje slik, korespondenčne točke, veliki odmiki kamer, poljubno izbrana točka, homografija, segmentacija, epipolarna geometrija, analitični model kamere, parametri kamere, projekcijska matrika, umerjanje kamer, 3D rekonstrukcija, temperaturne spremembe
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 1775; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

24.
Svetloba v delovnem okolju in njen vpliv na vrednotenje obremenitve vida
Nataša Camlek, 2011, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava svetlobo v delovnem okolju in njen vpliv na Polajnar- Verhovnikov ergonomski koeficient – Ker. Glavni namen magistrske naloge je, razviti novo metodo določevanja obremenitve in obremenjenosti vida pri delavcu. Nova metoda naj bi nadgradila in dopolnila pomanjkljivosti stare ter natančneje opredelila dejavnike, ki vplivajo na obremenitev vida. Ker imajo različni dejavniki različen vpliv in težo na obremenitev vida, se le-ti vrednotijo posebej in med seboj delujejo neodvisno. Četudi je osvetljenost na delovnem mestu ustrezna, še ne pomeni, da je ustrezno tudi delovno mesto, na katerem se delovna naloga izvaja. Zaradi tega razloga so v novi metodi zajeti dejavniki, ki definirajo lastnosti dobre razsvetljave in so pogoj za ustrezno delovno mesto z vidika vidnega zaznavanja. Nova metoda poleg osvetljenosti obravnava in vrednoti še dejavnike, kot so enakomernost osvetljenosti, bleščanje, kontrast in indeks barvnega videza. Nova metoda zajema naslednje točke: • nov način vrednotenja posameznega dejavnika, ki vpliva na obremenitev vida, • nov način točkovanja posameznega dejavnika, • nov oziroma prilagojen izračun Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta – Ker. Meritve razsvetljave so bile izvedene v podjetju, ki se ukvarja z ekstrudiranjem, vakuumiranjem, brizganjem in potiskom plastike. Rezultate meritev smo uporabili za izračun Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta – Ker glede na staro in novo metodo. Na podlagi analize podatkov in statistične analize rezultatov so bile podane in potrjene naslednje prednosti nove metode: • nova metoda definira več dejavnikov, ki vplivajo na obremenitev vida, • vsak dejavnik je obravnavan posebej, • vsak dejavnik je vrednoten posebej, • podane so mejne vrednosti za vsak dejavnik, • dejavniki so med sabo neodvisni, • nova metoda ima večji razpon točk obremenitev, zato se lahko obremenitev in obremenjenost določita in vrednotita natančneje.
Ključne besede: Svetloba, vid, razsvetljava na delovnem mestu, obremenitev vida, Polajnar-Verhovnikov ergonomski koeficient – Ker, točke obremenitve, nova metoda.
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 2025; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (7,51 MB)

25.
INKREMENTALNO ISKANJE NAJBLIŽJE TOČKE S TRINIVOJSKIM RAZVRŠČANJEM TOČK V RAVNINI
Toše Dimkov, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen nov algoritem za reševanje inkrementalnega problema najbližje točke v ravnini. Predhodna rešitev z enakomerno delitvijo ravnine na trakove se ni obnesla v primeru izrazito neenakomerno porazdeljenih točk, pa tudi njena izboljšava z enosmernim dinamičnim pristopom delitve na trakove lahko v praksi hitro naleti na porazdelitve točk, kjer se izkaže za neučinkovito. Prvotna ideja je bila zgolj kombinirati oba pristopa v trinivojsko organizacijo točk, a nismo bili povsem zadovoljni z rezultati, zato v delu predlagamo tudi nov pristop z dvosmerno dinamično delitvijo na trakove. Tako v horizontalnih kot v vertikalnih trakovih organiziramo točke v po dva deterministična seznama s preskakovanjem (DSL), iskanje točke pa potem poteka sočasno z izmenično rabo do osmih DSL. Nova rešitev doseže cilj, za katerega je bila zasnovana, in pogosto predstavlja boljšo alternativo kot do sedaj obstoječi algoritmi.
Ključne besede: inkrementalni problem najbližje točke, sekljalna tabela, deterministični seznam s preskakovanjem (DSL), iskanje najbližje točke, dvosmerna dinamična delitev ravnine na trakove, razpolavljanje DSL, trinivojsko razvrščanje točk
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1591; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

26.
OBČUTLJIVOST KRITERIJEV GIBLJIVOSTI ROBOTOV V OKOLICI SINGULARNIH TOČK
Mitja Filipič, 2011, diplomsko delo

Opis: Singularne točke v delovnem prostoru v robotiki povzročajo ogromno težav, kadar se robot giblje v okolici teh. Singularno točko doseže robotski mehanizem takrat, ko se v neki smeri ne more več pomikati. Zato je v robotiki pomembno, da se takim položajem čim bolj izogibamo. V diplomskem delu smo se ukvarjali s programom, ki izračunava in prikazuje hitrostni elipsoid kot mero oddaljenosti od singularnosti. Namen je bil izdelati orodje, da bi lahko na daljavo vodili robota, kar iz naše pisarne. Na tak način bi lahko zmeraj vedeli, kje pred nami so singularne točke in v kateri smeri je gibanje vrha robota mehanizma omejeno.
Ključne besede: občutljivost, gibljivost robotov, singularne točke, delovni prostor
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 1854; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1010,54 KB)

27.
GEOMETRIJSKE KONSTRUKCIJE KOT REALIZACIJE ALGEBRAIČNIH IZRAZOV
Sabina Majcen, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene geometrijske konstrukcije, ki jih ne znamo izvesti direktno, ampak si moramo predhodno nekaj izračunati, nato pa na podlagi teh izračunov oziroma dobljenih formul, izpeljemo čimbolj elegantno konstrukcijo zahtevanega objekta.
Ključne besede: geometrijske konstrukcije, arbelos, Eulerjev izrek, Ponceletov porizem, potenca točke glede na krožnico
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 1123; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

28.
REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČE TRANSFORMATORSKE POSTAJE KRMELJ
Matej Kramžer, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo prikazuje rekonstrukcijo transformatorske postaje v naselju Krmelj. Obstoječa transformatorska postaja je dotrajana, trajno preobremenjena in ne omogoča nadgradnje, zato jo je potrebno zamenjati z novo. Prikazan je način dimenzioniranja nove transformatorske postaje, napajalnega srednjenapetostnega kablovoda in nizkonapetostnega omrežja z njihovo umestitvijo v prostor. Umestitev v prostor in dimenzioniranje postrojev temelji na trenutno veljavnih standardih in zakonskih določilih. Upoštevano je tudi dejstvo, da se transformatorska postaja vključuje v srednjenapetostno omrežje, ki deluje z resonančno ozemljeno nevtralno točko preko Petersenove dušilke z možnostjo preklopa na indirektno ozemljeno nevtralno točko preko paralelno vezanega delovnega upora v razdelilni transformatorski postaji Sevnica.
Ključne besede: distribucijsko omrežje, kratki stiki, okvare, ozemljitev nevtralne točke, dimenzioniranje opreme
Objavljeno: 13.04.2012; Ogledov: 2165; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

29.
Črne točke na slovenskih cestah
Dušan Strašek, 2012, magistrsko delo

Opis: Slovenija sodi po številu prometnih nesreč nad evropsko povprečje in hkrati ne sledi doseganju ciljev, ki so začrtani v Nacionalnem programu prometne varnosti. Ker želimo vsi udeleženci cestnega prometa imeti takšen prometni sistem, ki zadovoljuje naše vsakodnevne potrebe in pričakovanja predvsem z vidika zagotavljanja ustrezne prometne varnosti, je treba na omenjenem področju storiti še veliko. V magistrskem delu dokazujemo pomen izboljšanja prometne varnosti z uvajanjem različnih ukrepov. Z načrtovanimi prometno-gradbenimi rešitvami želimo izboljšati varnost na lokalni in nacionalni ravni. Odprava črnih točk na cestnem omrežju je torej prioritetnega pomena. Z evidentiranjem nevarnih mest, ugotavljanjem vzrokov prometnih nesreč, izvedbo ukrepov za umirjanje prometa, s pravilno namestitvijo prometne signalizacije in z drugimi aktivnostmi želimo preprečiti napake udeležencev v prometu, saj so vzrok za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Cilj, ki ga želimo doseči, je zmanjšanje števila črnih točk in vseh drugih nevarnih mest na prometnicah ter s tem posledično ohranjanje človeških življenj.
Ključne besede: ceste, promet, črne točke, varnost, izboljšave
Objavljeno: 10.06.2012; Ogledov: 2468; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

30.
ANALIZA PROMETNIH NESREČ NA IZBRANIH CESTNO-ŽELEZNIŠKIH KRIŽANJIH
Lidija Johan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga vsebuje statistično analizo prometnih nesreč na cestno-železniških križanjih v Sloveniji, pri čemer smo se osredotočili na območje Maribora, in sicer v obdobju od 2004 do 2014. Najprej so predstavljene glavne značilnosti zakonski predpisov v cestnem in železniškem prometu, definicije prometnih nesreč in splošne značilnosti cestno-železniških križanj oz. nivojskih prehodov. V analizi so podani podatki o številu prometnih nesreč na cestno-železniških križanjih s smrtnim izidom, število poškodovanih udeležencev ter nastali stroški in prekinitve železniškega prometa. Obenem so predstavljeni še vzroki, izpeljani na podlagi analize nastanka nesreč (datum, ura, mesec, prekinitev prometa, škoda, vrsta vlaka, temperatura zraka). Na koncu so podani predlogi za izboljšanje stanja na območjih »črnih točk« na prehodih čez železnico.
Ključne besede: cestno-železniška križanja, statistična analiza, prometna nesreča, 2004–2014, črne točke
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 661; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici